Dan, ko varujemo vse živali

Razvoj in napredek bo treba na novo premisliti, če hočemo prijaznejši svet tudi za živalske sostanovalce.
Fotografija: Drobnovratnik je hrošč v naših jamah. FOTO: Slavko Polak/arhiv Zrsvn
Odpri galerijo
Drobnovratnik je hrošč v naših jamah. FOTO: Slavko Polak/arhiv Zrsvn

Vsako leto 4. oktobra obeležujemo svetovni dan varstva živali. Na Zemlji poznamo približno 1,7 milijona živalskih vrst, vseh pa naj bi bilo veliko več kot 12 milijonov. »Ocenjujemo, da v Sloveniji živi približno 19.000 različnih živalskih vrst, med njimi so najbolj raziskane kopenske živali, medtem ko pestrost naših jamskih živali sodi v sam svetovni vrh,« sporočajo iz Zavoda za varstvo narave.

Svetovni dan varstva živali obeležujemo že skoraj 90 let (razglašen je bil leta 1931) in je namenjen izboljšanju razmer za vse živali sveta in povabilu, da svet postane boljši za vse živali. »Obeleževanje okoljskih dni je še posebej dobrodošlo v času, ko se srečujemo z velikimi spremembami, ki jih je človeštvo povzročilo s svojim načinom življenja, razmišljanja in delovanja. Vedno bolj kaže na to, da bo treba razvoj in napredek, kot smo ga razumeli do zdaj, ponovno premisliti in opredeliti. Čedalje večje pa so tudi težnje k odpravljanju posledic za naravo, ki ne zmore več velikih obremenitev in pritiskov,« dodajajo na ZRSVN.

Človeško ribico ogroža onesnaževanje vode. FOTO: Slavko Polak/arhiv Zrsvn
Človeško ribico ogroža onesnaževanje vode. FOTO: Slavko Polak/arhiv Zrsvn


Živalske vrste so skupina živih bitij, ki so med seboj enakovredne, povezane, ter za svoj obstoj potrebujejo osnovne življenjske pogoje, to so neonesnažen prostor, hrana in voda. Tako imenovani specialisti med živalskimi vrstami imajo več zahtev, uspevajo le v posebnih, a za njihov obstoj nujno potrebnih razmerah. Prav slednjih smo v procesu intenzivnega »razvoja«, izgubili največ. Človek živali najbolj ogroža s svojimi posegi (izguba prostora, hrane, vode), intenzifikacijo kmetijstva (izguba prostora, hrane in vode), opuščanjem rabe (izguba prostora), vnosom tujerodnih vrst (izguba prostora, hrane in vode), onesnaževanjem in pretirano rabo naravnih virov.

Kraška kuščarica. FOTO: Griša Planinc/arhiv Zrsvn
Kraška kuščarica. FOTO: Griša Planinc/arhiv Zrsvn


Zavod za varstvo narave ob tem prazniku nagovarja vse, da se zavzemajo za ohranjanje živali in poudarja, da vsak posameznik lahko prispeva k prijaznejšemu okolju za živali. Včasih že s tem, da odvrže predsodke v glavi.

Južni podkovnjak. FOTO: Primož Presetnik/arhiv Zrsvn
Južni podkovnjak. FOTO: Primož Presetnik/arhiv Zrsvn

Preberite še:

Komentarji: