Danes spet ugašamo luči za Zemljo
Zemlja je nekaj počitka dobila zaradi virusa, zato luči ob 20.30 ni treba ugasniti za celo uro.
Odpri galerijo
Letos se niti družiti ne smete, zato mogoče manj teme. FOTO: Roman Šipić
Svetovna pobuda »Ura za zemljo« oziroma Earth Hour s sloganom »Obrnimo se k naravi«, se zdi letos pomembnejša kot kadarkoli prej, menijo v Svetovni organizaciji za zaščito narave (WWF). Ob boku podnebnih sprememb, ki vplivajo tako na ljudi kot živali in rastline, se planet in njegovi prebivalci spopadajo s pandemijo covid-19, kjer so se znašli v situaciji, ko je ogroženo zdravje in življenje mnogih, preti pa tudi gospodarska kriza in številni drugi izzivi.
WWF, ki je vodja te pobude od leta 2007, vabi vse državljane, da se združijo virtualno in skupaj obeležijo Uro za zemljo in s tem dajo svoj glas za varovanje narave in našega planeta s pomočjo platforme »Glas za naš planet«.
»Ura za Zemljo je poznana po simboličnem ugašanju luči ob 20.30 uri. Tudi letos vas vabimo, da sodelujete v akciji. Čeprav ni potrebe, da letos za celo uro ugasnete luči. V letošnji Uri za Zemljo se odmaknimo od teme,« pravi Katarina Trstenjak iz WWF Adrie, in pojasnjuje, da je zaradi krize, v kateri smo se znašli, že veliko ljudi izgubilo delo, drugi so ločeni od svojih družin, mnogi so osamljeni in sami. »Zato bodimo letos za Uro Zemlje solidarni. Prebudite v sebi aktivne državljane, dobre sosede in pomagajte ljudem okrog sebe, saj tako istočasno pomagate planetu,« poziva.
Težave s katerimi se spopadamo, niso le tema za ljubitelje narave, temveč kažejo, da je to obveznost vsakega človeka. Narava je temelj našega napredka in obstanka. Države se na različne načine borijo, da upočasnijo izgubo biotske pestrosti in ublažijo podnebne spremembe. Kitajska je prepovedala konzumiranje in ilegalno prodajo divjih živali na trgu- v trgovinah, restavracijah in prek spleta. Čeprav je bil negativen vpliv trgovine z divjimi živalmi na rastlinski in živalski svet znan, do zdaj ni bilo zavedanja, kako je ta trgovina nevarna za zdravje ljudi. Trenutno širjenje virusne bolezni covid-19 in drugih različnih bolezni v novi zgodovini kaže na potrebo po nujnih ukrepih in zavedanju, kako škodljiva je trgovina z divjimi živalmi tako za zdravje, kot tudi za ohranjanje narave.
Znanstveniki opozarjajo, da se ozonska luknja nad Arktiko spet odpira. Leta 2016 so znanstveniki MIT (Massachusetts Institute of Technology) prvič opazili, da se ozonska plast popravlja, kar je bil še en dokaz, da svet skupaj lahko kaj spremeni in da je Montrealski protokol, sprejet leta 1987 uspešen. Od 1989 je namreč uporaba klorofluoroogljikovodikov (tudi freonov) prepovedana.
Kljub prepovedi, je vsebnost freonov v atmosferi leta 2013 spet zrasla, vir pa je bila nelegalna proizvodnja na Kitajskem. Od takrat je Kitajska to proizvodnjo ustavila, emisije freonov pa so še vedno višje od pričakovanih. Nova študija MIT kaže, da so vir zaloge freonov oziroma stara oprema, kot so izolacijska pena za stavbe, hladilniki in hladilni sistemi. S tem so zavrgli prejšnje mnenje, da so zaloge freonov premajhne, da bi lahko resneje ogrozile ozonsko plast.
Zdaj kaže, da bi te zaloge freonov lahko upočasnile okrevanje ozonske plasti za šest let, poleg tega pa v atmosfero zaradi toplogrednega učinka dodale ekvivalent devetim milijardam ton ogljikovega dioksida. To je približno toliko kot je predvideno evropsko zmanjšanje izpustov po Pariškem sporazumu. »Razmisliti bi morali o uničenju teh zalog, ne glede na to, kje so,« pravijo na MIT.
WWF, ki je vodja te pobude od leta 2007, vabi vse državljane, da se združijo virtualno in skupaj obeležijo Uro za zemljo in s tem dajo svoj glas za varovanje narave in našega planeta s pomočjo platforme »Glas za naš planet«.
»Ura za Zemljo je poznana po simboličnem ugašanju luči ob 20.30 uri. Tudi letos vas vabimo, da sodelujete v akciji. Čeprav ni potrebe, da letos za celo uro ugasnete luči. V letošnji Uri za Zemljo se odmaknimo od teme,« pravi Katarina Trstenjak iz WWF Adrie, in pojasnjuje, da je zaradi krize, v kateri smo se znašli, že veliko ljudi izgubilo delo, drugi so ločeni od svojih družin, mnogi so osamljeni in sami. »Zato bodimo letos za Uro Zemlje solidarni. Prebudite v sebi aktivne državljane, dobre sosede in pomagajte ljudem okrog sebe, saj tako istočasno pomagate planetu,« poziva.
Težave s katerimi se spopadamo, niso le tema za ljubitelje narave, temveč kažejo, da je to obveznost vsakega človeka. Narava je temelj našega napredka in obstanka. Države se na različne načine borijo, da upočasnijo izgubo biotske pestrosti in ublažijo podnebne spremembe. Kitajska je prepovedala konzumiranje in ilegalno prodajo divjih živali na trgu- v trgovinah, restavracijah in prek spleta. Čeprav je bil negativen vpliv trgovine z divjimi živalmi na rastlinski in živalski svet znan, do zdaj ni bilo zavedanja, kako je ta trgovina nevarna za zdravje ljudi. Trenutno širjenje virusne bolezni covid-19 in drugih različnih bolezni v novi zgodovini kaže na potrebo po nujnih ukrepih in zavedanju, kako škodljiva je trgovina z divjimi živalmi tako za zdravje, kot tudi za ohranjanje narave.
Zemlja je že malo zadihala, naj še malo. FOTO: Blaž Samec
Po nekaj letih spet ozonska luknja
Znanstveniki opozarjajo, da se ozonska luknja nad Arktiko spet odpira. Leta 2016 so znanstveniki MIT (Massachusetts Institute of Technology) prvič opazili, da se ozonska plast popravlja, kar je bil še en dokaz, da svet skupaj lahko kaj spremeni in da je Montrealski protokol, sprejet leta 1987 uspešen. Od 1989 je namreč uporaba klorofluoroogljikovodikov (tudi freonov) prepovedana.
Kljub prepovedi, je vsebnost freonov v atmosferi leta 2013 spet zrasla, vir pa je bila nelegalna proizvodnja na Kitajskem. Od takrat je Kitajska to proizvodnjo ustavila, emisije freonov pa so še vedno višje od pričakovanih. Nova študija MIT kaže, da so vir zaloge freonov oziroma stara oprema, kot so izolacijska pena za stavbe, hladilniki in hladilni sistemi. S tem so zavrgli prejšnje mnenje, da so zaloge freonov premajhne, da bi lahko resneje ogrozile ozonsko plast.
Zdaj kaže, da bi te zaloge freonov lahko upočasnile okrevanje ozonske plasti za šest let, poleg tega pa v atmosfero zaradi toplogrednega učinka dodale ekvivalent devetim milijardam ton ogljikovega dioksida. To je približno toliko kot je predvideno evropsko zmanjšanje izpustov po Pariškem sporazumu. »Razmisliti bi morali o uničenju teh zalog, ne glede na to, kje so,« pravijo na MIT.
