Divji prašiči med karanteno zavzeli izraelsko mesto
Medtem ko je koronavirus prisilil ljudi, da se za več tednov zaprejo med štiri stene, so prosto živeče živali priromale na zapuščene in prazne ulice mnogih mest in velemest.
Odpri galerijo
FOTO: Ronen Zvulun/Reuters
Dokaj nenavadno pa je, da se je več deset divjih prašičev odločilo raziskati ulice izraelskega mesta Haifa. Štirinožci, ki potujejo v skupinah, so znani kot ne preveč inteligentne živali, predvsem pa so zelo močni, agresivni in neustrašni.
Začelo se je z njihovimi nočnimi obiski mesta, ki se zdaj že odvijajo čez dan, saj se hranijo z odpadki. Med njihovo parado po praznih ulicah mesta radi strašijo domače hišne ljubljenčke in celo blokirajo ceste.
Odkar se je začela karantena, ki traja že več kot mesec dni, je med prebivalci hribovitega pristaniškega mesta oživela razprava o politiki glede štirinožnih agresorjev. »Bojimo se, da bi šli ven, pa četudi, da bi samo odvrgli smeti. Nikoli ne vem, iz katere smeri se bodo na ulici pojavili merjasci,« je dejal glasbeni inštruktor Meirav Litani, ko se je v daljavi približeval merjasec. »Pridejo pred naše domove in prevračajo kante za smeti, da najdejo hrano zase. In kaj lahko naredimo? Pravzaprav se počutimo nemočni.«
V mestu manj naklonjene skupnosti, zlasti ultraortodoksne Jude in muslimane, ki imajo prašiče za obredno nečiste, skrbi, da bi merjasci, ki so lahko veliki kot rotvajleri, postali nasilni. Za zdaj se morajo prebivalci mesta obrniti na »prašičje patrulje«, ki jih sestavljajo prostovoljni aktivisti za pravice živali. Le ti so zadolženi, da odganjajo merjasce.
»Bojim se, da se bodo merjasci po koncu karantene že navadili v mesto prihajati vsak dan, vsako noč, vsako uro,« je dejal 63-letni Yaron Hanan, ki vodi javno kampanjo za odstrel teh divjih živali.
Začelo se je z njihovimi nočnimi obiski mesta, ki se zdaj že odvijajo čez dan, saj se hranijo z odpadki. Med njihovo parado po praznih ulicah mesta radi strašijo domače hišne ljubljenčke in celo blokirajo ceste.
Odkar se je začela karantena, ki traja že več kot mesec dni, je med prebivalci hribovitega pristaniškega mesta oživela razprava o politiki glede štirinožnih agresorjev. »Bojimo se, da bi šli ven, pa četudi, da bi samo odvrgli smeti. Nikoli ne vem, iz katere smeri se bodo na ulici pojavili merjasci,« je dejal glasbeni inštruktor Meirav Litani, ko se je v daljavi približeval merjasec. »Pridejo pred naše domove in prevračajo kante za smeti, da najdejo hrano zase. In kaj lahko naredimo? Pravzaprav se počutimo nemočni.«
V mestu manj naklonjene skupnosti, zlasti ultraortodoksne Jude in muslimane, ki imajo prašiče za obredno nečiste, skrbi, da bi merjasci, ki so lahko veliki kot rotvajleri, postali nasilni. Za zdaj se morajo prebivalci mesta obrniti na »prašičje patrulje«, ki jih sestavljajo prostovoljni aktivisti za pravice živali. Le ti so zadolženi, da odganjajo merjasce.
»Bojim se, da se bodo merjasci po koncu karantene že navadili v mesto prihajati vsak dan, vsako noč, vsako uro,« je dejal 63-letni Yaron Hanan, ki vodi javno kampanjo za odstrel teh divjih živali.
