Domače znanje o vodi bi morali bolj spoštovati

Bled - Letošnji dvodnevni Blejski vodni festival je med drugim priložnost za sprejem ambicioznega programa prilagajanja na podnebne spremembe s podlago v sistemu zgodnjega opozarjanja na poplave, poleg tega pa za poglobljeno razpravo upravljavcev vode z lokalnimi skupnostmi, šolami, znanostjo in gospodarstvom.

Glavni cilj sestanka je pregled statusa izvajanja okvirnega sporazuma o Savskem bazenu in ključnih izzivov v prihodnosti, posebno tistih, ki se nanašajo na sodelovanje pri upravljanju porečja, obvladovanje poplavne ogroženosti in omilitve suš ter obnovo plovbe in sprejem novih dvoletnih usmeritev za delo Savske komisije. »Imamo izredno dobre podlage, to je sistem zgodnjega opozarjanja pred poplavami v porečju Save, ki omogoča modeliranje visokih valov vode, ko je ta še v oblakih, pa tudi takrat, ko je že izmerjena v vodotokih,« pravi Mitja Bricelj iz ministrstva za okolje in prostor.

Najboljši sistem na svetu

To je najbolj izpopolnjen mednarodni sistem na svetu, takega nimajo niti na Renu niti na Elbi in niti v ZDA, pravi Bricelj in dodaja, da ga kot najboljšega prepoznavajo v Svetovni meteorološki organizaciji, Svetovni banki, OECD, zelo zanima tudi Švicarje. A ne sme ostati zgolj pri tem, sistem omogoča ambiciozne čezmejne prilagoditvene ukrepe na podnebne spremembe, saj se vodnih režimov ne da upravljati zgolj na nacionalni ravni. V te namene je na voljo tudi veliko evropskega denarja. »Imamo orodje, da ne govorimo o prilagajanju na podnebne spremembe kar tako, temveč lahko celostno načrtujemo razvoj. Da, denimo, z razvojem ne rinemo v območja, ki so lahko poplavljena, pa tudi, da se uporabniki vode, denimo jedrska elektrarna, lahko pripravijo na suše,« pravi Bricelj.

Dodaja, da je pri vseh načrtovanjih nujno vključiti javnost in lokalne skupnosti, ne kot se dogaja zdaj, da pripravijo projekte zgoraj, potem imamo pa proteste. Bricelj upa, da bodo v sodelovanju še z gospodarstvom in šolami lahko pripravili konkretne načrte za reke, ki tečejo v Jadran, na drugi strani pa za Savo s pritoki. Tu bo treba načrte uskladiti tudi s Hrvaško. Primer je Nova Gorica, ki je v čistilno napravo vložila 60 milijonov evrov. Celostno načrtovanje bi vključevalo razmislek, kako to očiščeno vodo uporabiti za višjo kakovost lokalnega življenja, za nova delovna mesta, turizem s kolesi, kopališči, lokalno hrano in pristno naravo. Bricelj opozarja, da je po Soči poleg soške postrvi nekoč plaval lipan, pa tudi jegulje.

Mura ni črno bela

Lokalne skupnosti podpirajo gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, elektrarnam na Muri pa vsi nasprotujejo. Bricelj odgovarja, da je to črno bela slika, ki ni niti odgovorna niti celovita. Voda po kanalizirani Muri odteka na Hrvaško dva- do trikrat hitreje kot nekoč in tako izčrpava tudi podtalnico. »Mura nujno potrebuje revitalizacijske ukrepe. Eden takih je odpiranje stranskih kanalov, ki bi upočasnili tok Mure in povečali napajanje podtalnice, druga možnost pa so pragovi kot na Savi pri Ljubljani,« pravi Bricelj.



Pragovi so prehodni za ribe, poleg tega omogočajo črpanje vode in namakanje sosednjih zemljišč. Ko suša prizadene Prekmurje, so tam vsi ministri. Po drugi strani pa je edino Mura v Sloveniji ledeniška reka in ima najvišjo gladino ravno v času največje vročine in suše. »Nekaj ni v redu z našim načrtovanjem,« meni Bricelj in dodaja, da manjkajo odprte argumentirane debate o tem.

Slovenija tudi možnosti pridobivanja evropskega denarja izkorišča premalo in prepočasi. Smo edina država, ki leži na stiku Jadranskega morja, Alp in Podonavja. Opogumlja le napoved pospešenega vlaganja v kolesarske poti. To namreč napoveduje novo filozofijo razvoja, ki je primerna za ta čas, konjukturna in v ničemer ne škoduje okolju. Škoda je le, da morajo take rešitve priti skozi Švico in Bruselj nazaj v Slovenijo, da so sprejete kot dobre. »Svoje znanje bi morali bolj spoštovati in se poslušati,« je prepričan Bricelj.