Družine tožijo Evropo zaradi slabšanja podnebja
Deset družin v tožbi poudarja, da podnebne spremembe že zdaj vplivajo na njihovo življenje, dom, poklic in kulturo.
Odpri galerijo
Nemška družina Recktenwald se zavzema za varnejše okolje za otroke. FOTO: osebni arhiv
Družine iz Evrope in zunaj nje so danes na sodišču Evropske unije vložile tožbo proti evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, ker z dopuščanjem čezmernih emisij toplogrednih plinov do leta 2030, ki jih omogočajo sprejeti podnebni cilji, nista zaščitila temeljnih pravic prebivalcev evropskih in drugih držav. Družine z majhnimi otroci vred in mladinska organizacija Sáminuorra iz Švedske s tožbo zatrjujejo, da podnebni cilj EU do leta 2030 (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 40 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990) ne odgovarja na potrebe za preprečitev nevarnih posledic podnebnih sprememb in ni zadosten za zaščito njihovih temeljnih pravic do življenja, zdravja, poklica in lastnine.
Deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije, Fidžija in švedska laponska mladinska organizacija Sáminuorra poudarjajo, da podnebne spremembe že zdaj vplivajo na njihovo življenje, dom, tradicionalne družinske poklice in kulturo. Suše, dvig morske gladine, mile zime, vročinski valovi, gozdni požari in druge posledice segrevanja ozračja so jih že oškodovale in bojijo se prihodnosti. Zatrjujejo, da bi morala EU ob upoštevanju zahtev evropskega in mednarodnega prava za zaščito temeljnih pravic državljanov opredeliti ambicioznejše cilje za zmanjšanje emisij – da se dvig temperature ustavi pod 1,5 stopinje Celzija ni dovolj 40-odstotno znižanje. Sodišču predlagajo, naj odloči, da so podnebne spremembe stvar človekovih pravic in da je EU odgovorna za zaščito njihovih pravic skupaj s pravicami otrok in prihodnjih generacij. V tožbi ne zahtevajo odškodnin, temveč večje ambicije in tudi konkretnejše ukrepanje za prihodnost vseh nas in naših zanamcev.
Družine prenizek podnebni cilj EU do leta 2030 izpodbijajo s tremi pred kratkim sprejetimi evropskimi zakonodajnimi akti, ki regulirajo emisije (direktiva o trgovanju z emisijami, uredba o delitvi naporov ter uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu). Tožniki zatrjujejo, da ta zakonodaja, ki sta jo potrdila evropski parlament in Svet ministrov, še vedno dopušča visoke ravni toplogrednih plinov in ne izkorišča potenciala zmanjšanja emisij, ki ga ima EU. Prav tako ni skladno z zavezami iz pariškega podnebnega sporazuma, ki ga je ratificirala tudi Evropska unija. Želijo si, da se v aktih zastavljeno 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 zviša na najmanj 55 ali, še bolje, na 60 odstotkov.
Maurice Feschet, 72-letni Francoz, pojasnjuje, zakaj se je njegova družina pridružila tožbi: »Štiriinštirideset odstotkov v šestih letih – to je konkretna izguba pri žetvi sivke v Provansi zaradi posledic podnebnih sprememb, ki so vedno hujše. Nujno je, da evropska politika naredi korak nazaj in razmisli o načelih demokracije. EU mora prisluhniti državljanom, ki so prizadeti zaradi podnebnih sprememb, in izvesti ukrepe, ki so potrebni za njihovo zaščito.«
Sanna Vannar, 22-letna predsednica mladinske organizacije Sáminuorra, opozarja, da če »izgubimo severne jelene, bo laponska kultura izgubljena«. Številni mladi Laponci si želijo ostati s svojo družino, vendar v reji severnih jelenov zaradi podnebnih sprememb ne vidijo več prihodnosti. Za varnost naše generacije in prihodnjih je treba podnebne spremembe nujno omejiti.
Družine na sodišču zastopajo okoljska pravnica Roda Verheyen, prof. Gerd Winter in Hugo Leith. Roda Verheyen, pravna zastopnica družin, je povedala: »Podnebne spremembe so že zdaj predmet obravnav sodišč v evropskih državah in po svetu. S tožbo družine svoje zaupanje za zaščito svojih temeljnih pravic do življenja, zdravja, poklica in lastnine, ki jih ogrožajo podnebne spremembe, polagajo v evropska sodišča in pravni sistem. Sodišče jim mora prisluhniti in zagotoviti, da bodo zaščiteni.«
Družine podpira širok krog nevladnih organizacij, znanstvenikov in državljanov, ki verjamejo, da je EU lahko in mora biti bolj ambiciozna pri težavah zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki iz organizacije Climate Analytics so za tožbo pripravili interdisciplinarno znanstveno študijo, ki jasno kaže, kako so družine prizadete zaradi podnebnih sprememb, in hkrati nakazuje možnosti za nadaljnje zmanjšanje emisij, ki bi preseglo sedaje podnebne cilje EU.
Vse stroške, povezane s tožbo, krije nemška nevladna organizacija Varuj planet (Protect the Planet) in s tem družinam omogoča uporabo tega pravnega mehanizma. Climate Action Europe, največja evropska mreža nevladnih organizacij, ki delujejo na področju podnebja in energije, katere član je tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj, prav tako podpira pogumen korak družin in prepoznava nujnost ukrepanja za zaščito njihovih temeljnih pravic.
Wendel Trio, direktor Climate Action Network (CAN) Europe, pravi: »Leta 2015 so se države v okviru pariškega sporazuma dogovorile, da si bodo prizadevale za omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija. Vendar je jasno, da sedanji podnebni cilji EU do leta 2030 niso dovolj za spoštovanje teh zavez, zato bi jih bilo treba zaostriti. Tožba, ki so jo vložile družine, poudarja nujnost in potrebo po zaostritvi evropskih podnebnih ciljev.« Carl Fechner, soustanovitelj nemške nevladne organizacije Protect the Planet, ki edina podpira tožbo tudi finančno, dodaja, da tožba The People’s Climate Case zahteva več kot samo simbolična dejanja in besedičenje za vse človeštvo in zlasti za tiste, ki so že oškodovani zaradi podnebnih sprememb. Ta primer ima jasno sporočilo, da moramo ukrepati zdaj.
Barbara Kvac, strokovna sodelavka v Focusu, društvu za sonaraven razvoj, nov poskus izrabe pravnih sredstev zaradi nezadostnosti sedanjega pravnega okvira na področju podnebnih sprememb podpira. »Podnebne spremembe niso več projekcije, ampak realnost. Kot ekstremne vremenske pojave – vročinske vale, suše, poplave, mile zime in podobno – jih čutimo po vsej Evropi, čutimo jih tudi v Sloveniji. Podnebne spremembe torej doživljamo že danes in še zlasti zato, ker napoved za prihodnost ni dobra, bi moralo biti reševanje te problematike med prioritetami vseh držav na svetu. Evropski odločevalci morajo prevzeti odgovornost in zaščititi ljudi, tudi z ustrezno zakonodajo. Sedanja podnebna zakonodaja EU nam ne omogoča varnosti.«
Deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije, Fidžija in švedska laponska mladinska organizacija Sáminuorra poudarjajo, da podnebne spremembe že zdaj vplivajo na njihovo življenje, dom, tradicionalne družinske poklice in kulturo. Suše, dvig morske gladine, mile zime, vročinski valovi, gozdni požari in druge posledice segrevanja ozračja so jih že oškodovale in bojijo se prihodnosti. Zatrjujejo, da bi morala EU ob upoštevanju zahtev evropskega in mednarodnega prava za zaščito temeljnih pravic državljanov opredeliti ambicioznejše cilje za zmanjšanje emisij – da se dvig temperature ustavi pod 1,5 stopinje Celzija ni dovolj 40-odstotno znižanje. Sodišču predlagajo, naj odloči, da so podnebne spremembe stvar človekovih pravic in da je EU odgovorna za zaščito njihovih pravic skupaj s pravicami otrok in prihodnjih generacij. V tožbi ne zahtevajo odškodnin, temveč večje ambicije in tudi konkretnejše ukrepanje za prihodnost vseh nas in naših zanamcev.
Družine prenizek podnebni cilj EU do leta 2030 izpodbijajo s tremi pred kratkim sprejetimi evropskimi zakonodajnimi akti, ki regulirajo emisije (direktiva o trgovanju z emisijami, uredba o delitvi naporov ter uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu). Tožniki zatrjujejo, da ta zakonodaja, ki sta jo potrdila evropski parlament in Svet ministrov, še vedno dopušča visoke ravni toplogrednih plinov in ne izkorišča potenciala zmanjšanja emisij, ki ga ima EU. Prav tako ni skladno z zavezami iz pariškega podnebnega sporazuma, ki ga je ratificirala tudi Evropska unija. Želijo si, da se v aktih zastavljeno 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 zviša na najmanj 55 ali, še bolje, na 60 odstotkov.
Politika mora prisluhniti
Maurice Feschet, 72-letni Francoz, pojasnjuje, zakaj se je njegova družina pridružila tožbi: »Štiriinštirideset odstotkov v šestih letih – to je konkretna izguba pri žetvi sivke v Provansi zaradi posledic podnebnih sprememb, ki so vedno hujše. Nujno je, da evropska politika naredi korak nazaj in razmisli o načelih demokracije. EU mora prisluhniti državljanom, ki so prizadeti zaradi podnebnih sprememb, in izvesti ukrepe, ki so potrebni za njihovo zaščito.«
Sanna Vannar, 22-letna predsednica mladinske organizacije Sáminuorra, opozarja, da če »izgubimo severne jelene, bo laponska kultura izgubljena«. Številni mladi Laponci si želijo ostati s svojo družino, vendar v reji severnih jelenov zaradi podnebnih sprememb ne vidijo več prihodnosti. Za varnost naše generacije in prihodnjih je treba podnebne spremembe nujno omejiti.
Družine na sodišču zastopajo okoljska pravnica Roda Verheyen, prof. Gerd Winter in Hugo Leith. Roda Verheyen, pravna zastopnica družin, je povedala: »Podnebne spremembe so že zdaj predmet obravnav sodišč v evropskih državah in po svetu. S tožbo družine svoje zaupanje za zaščito svojih temeljnih pravic do življenja, zdravja, poklica in lastnine, ki jih ogrožajo podnebne spremembe, polagajo v evropska sodišča in pravni sistem. Sodišče jim mora prisluhniti in zagotoviti, da bodo zaščiteni.«
Široka podpora
Družine podpira širok krog nevladnih organizacij, znanstvenikov in državljanov, ki verjamejo, da je EU lahko in mora biti bolj ambiciozna pri težavah zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki iz organizacije Climate Analytics so za tožbo pripravili interdisciplinarno znanstveno študijo, ki jasno kaže, kako so družine prizadete zaradi podnebnih sprememb, in hkrati nakazuje možnosti za nadaljnje zmanjšanje emisij, ki bi preseglo sedaje podnebne cilje EU.
Vse stroške, povezane s tožbo, krije nemška nevladna organizacija Varuj planet (Protect the Planet) in s tem družinam omogoča uporabo tega pravnega mehanizma. Climate Action Europe, največja evropska mreža nevladnih organizacij, ki delujejo na področju podnebja in energije, katere član je tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj, prav tako podpira pogumen korak družin in prepoznava nujnost ukrepanja za zaščito njihovih temeljnih pravic.
Wendel Trio, direktor Climate Action Network (CAN) Europe, pravi: »Leta 2015 so se države v okviru pariškega sporazuma dogovorile, da si bodo prizadevale za omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija. Vendar je jasno, da sedanji podnebni cilji EU do leta 2030 niso dovolj za spoštovanje teh zavez, zato bi jih bilo treba zaostriti. Tožba, ki so jo vložile družine, poudarja nujnost in potrebo po zaostritvi evropskih podnebnih ciljev.« Carl Fechner, soustanovitelj nemške nevladne organizacije Protect the Planet, ki edina podpira tožbo tudi finančno, dodaja, da tožba The People’s Climate Case zahteva več kot samo simbolična dejanja in besedičenje za vse človeštvo in zlasti za tiste, ki so že oškodovani zaradi podnebnih sprememb. Ta primer ima jasno sporočilo, da moramo ukrepati zdaj.
Barbara Kvac, strokovna sodelavka v Focusu, društvu za sonaraven razvoj, nov poskus izrabe pravnih sredstev zaradi nezadostnosti sedanjega pravnega okvira na področju podnebnih sprememb podpira. »Podnebne spremembe niso več projekcije, ampak realnost. Kot ekstremne vremenske pojave – vročinske vale, suše, poplave, mile zime in podobno – jih čutimo po vsej Evropi, čutimo jih tudi v Sloveniji. Podnebne spremembe torej doživljamo že danes in še zlasti zato, ker napoved za prihodnost ni dobra, bi moralo biti reševanje te problematike med prioritetami vseh držav na svetu. Evropski odločevalci morajo prevzeti odgovornost in zaščititi ljudi, tudi z ustrezno zakonodajo. Sedanja podnebna zakonodaja EU nam ne omogoča varnosti.«
