Ekonomija je v nasprotju s fizikalnimi zakoni

Prehod v krožno gospodarstvo je nujen, pravi Janez Potočnik, pa še ekonomsko smiseln je.
Objavljeno
06. maj 2016 19.21
Staro mestno jedro je zapolnjeno z jeklenimi konjički. Novo mesto 1. julij 2015.
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Vlada je znova odprla razpravo o zelenem javnem naročanju in tudi o zeleni davčni reformi, po kateri naj bi dejansko uvedli pravilo onesnaževalec plača. Uroš Vajgl z ministrstva za okolje in prostor tudi pravi, da se ekonomski model mora spremeniti.

»Ministrstvo za okolje in prostor bo podprlo prehod v krožno gospodarstvo. Prej ko bomo vsi spoznali, da prihaja sprememba, bolje bo za planet in za gospodarstvo,« je na mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu, ki jo je pripravila platforma Circular Change v sodelovanju z MOP in agencijo Spirit povedal Uroš Vajgl, ki je napovedal tudi ustrezno finančno podporo dobrih praks, zlasti v prehrambni verigi, prometu in izobraževanju. Pri razpravi o zelenem javnem naročanju in zeleni davčni reformi Vajgl kmalu upa na dobre rezultate.

Potočnik je opozoril, da je ključno to, da mora biti prehod strateška prioriteta vlade, ne le ministrstva za okolje, vse politike pa sistematično prilagojene. Pravzaprav bi morale biti vlade organizirane okrog problemov, denimo prehrambne verige ali mobilnosti, in preiti od inovativnih delnih rešitev na inovativne celote. »Prihodnji teden grem na Japonsko na povabilo G7 predstaviti poročilo o učinkovitosti rabe virov. V večini najbolj razvitih držav ugotavljajo, da je s tem ekonomskim modelom nekaj narobe,« je opozoril Potočnik.

Avto je zelo neučinkovit

V ospredje prihajajo novi poslovni modeli gospodarstva. Tako največje nastanitveno podjetje nima v lasti nobene sobe, največje taksi podjetje pa nobenega taksija. »Podjetja morajo prodajati storitve namesto proizvodov, svetlobo namesto luči, mobilnost namesto avtov,« pravi Potočnik, ki je razkril tudi to, da so avtomobili izjemno neučinkoviti, 65 odstotkov energije goriva ne pride do koles, avto je v povprečju v uporabi le pet odstotkov časa, ob tem v njem sedi le 1,4 potnika, 92 odstotkov časa pa je parkiran. V nesrečah umre 30.000 ljudi, še štirikrat toliko je hudo poškodovanih. Napovedal je, da v velikih mestih v 15 letih ne bo več nobenega osebnega lastništva avtomobilov, kar gospodinjstvu lahko prinese od 60 do 80 odstotkov prihranka pri mobilnosti.

              Največje taksi podjetje nima nobenega taksija. Foto Reuters



V Evropi poleg tega po predalih vsako leto obleži več kot 100 milijonov mobilnih telefonov, manj kot 10 odstotkov jih recikliramo. Če bi jih predelali, bi vsako leto pridobili 2,4 tone zlata, 25 ton srebra, tono paladija in 900 ton bakra.

V 20. stoletju se je prebivalstvo povečalo za 3,7-krat. Ob tem pa se je poraba gradbenih materialov na leto povečala za 34-krat, poraba rud in mineralov za 27-krat, fosilnih goriv za 12-krat in biomase za 3,6-krat, izpusti toplogrednih plinov pa so se povečali za 13-krat. »Pri 10-odstotni gospodarski rasti se v sedanjem modelu vse podvoji v sedmih letih, to je že skregano s fizikalnimi zakoni. Razlikovati je treba med dobro in slabo rastjo; slednja ima veliko eksternih stroškov, če bi jih upoštevali, bi se uspešnost kmetijstva, rudarstva in proizvodnje jekla bistveno spremenila. Če eksternih stroškov ne plačamo takoj, pa jih bodo morale plačati prihodnje generacije,« pravi Potočnik.

              Kar 100 milijonov telefonov obleži v predalih vsako leto. Foto Blaž Samec/Delo



Izbira je pomembna

Poleg tega se viri dražijo, kar 62 pomembnih elementov pa ne recikliramo več kot odstotek. V nemški industriji je danes delež stroškov virov 47-odstoten, delež zaposlenih pa je padel na 18 odstotkov. Evropa uvaža 90 odstotkov 54 redkih in pomembnih surovin. Na svetu je zaradi sedanjega ekonomskega modela degradiranih 60 odstotkov ekosistemov, število ljudi pa se poveča za eno Slovenijo v devetih dneh in šestih urah. »Če hočemo obdržati industrijo v Evropi, moramo zmanjšati porabo virov,« je jasen Potočnik in dodaja, da je pri tem ključna tudi zasnova izdelkov. Spomnil je še, da so bolj produktivni zaposleni, ki delajo 32 namesto 45 ur na teden.

Ljubljanska podžupanja Tjaša Ficko je opozorila, da je ljudem treba ponuditi druge možnosti. Zaprtje središča je tako spremljala gradnja novih mostov, sistem izposoje koles in električni prevozi. Ljubljana je naziv Zelene prestolnice Evrope 2016 dobila zaradi največjega napredka v najkrajšem času, pa tudi zaradi ohranitve zelenih površin in pitne vode iz pipe. Pri snovanju ukrepov ni bila le ideja zelenega, ampak želja po višji kakovosti življenja.

Predsednik uprave Banke Koper Giancarlo Miranda je poudaril, da je za banke ključno vprašanje, ali je poslovni model njihove stranke dovolj zdrav, dovolj dober in dovolj krožen, da je mogoče sklepati, da bo uspešen. »Ključno je vprašanje, kakšen bo za banko izkupiček,« je pojasnil. Potočnik je ob tem dejal, da morajo postati projekti krožnega gospodarstva v očeh vseh, tudi bank, manj tvegani kot klasični projekti. Za Julon je bila prva motivacija za zaprtje zanke pri polipropilenski plastiki prihranek energije in odpadkov. Julon zdaj odkupuje odpadne ribiške mreže že z vsega sveta, tujci si jih hodijo ogledovati, z odpadno toploto pa ogrevajo Atlantis.