Brez zmanjšanja emisij bodo letošnja peklenska poletja za Evropo nova normalnost

Ekstremni vročinski valovi, ki jih krepi podnebna kriza, izsušujejo Evropo hitreje kot kadarkoli prej, poroča Guardian. Nova znanstvena analiza kaže, da so visoke temperature letos pomembnejši vzrok za sušo kot pomanjkanje padavin, posledice pa že občutijo kmetijstvo, energetika in gospodinjstva.

Podnebne spremembe ne povzročajo le pogostejših vročinskih valov, temveč spreminjajo tudi naravo suše v Evropi. Kot ugotavlja najnovejša analiza mednarodnega konzorcija World Weather Attribution (WWA), rekordne temperature močno povečujejo izhlapevanje vode iz rek, jezer, tal in rastlin, zaradi česar se pokrajina izsušuje tudi v letih, ko padavin ni bistveno manj od povprečja.

Kako je naivna Evropa postala največja žrtev tujih odločitev

Raziskovalci ugotavljajo, da so bile letošnje razmere zaradi podnebnih sprememb v zahodni Evropi približno 80-krat, v vzhodni Evropi pa 40-krat verjetnejše kot v svetu brez človekovega vpliva na podnebje. Tudi izsušenost tal je zaradi segrevanja ozračja izrazito večja – v zahodni Evropi približno petkrat, v vzhodni pa enajstkrat.

Suša ni več le posledica pomanjkanja dežja

Sušo običajno povezujemo z dolgotrajnim primanjkljajem padavin, vendar letošnje razmere kažejo drugačno sliko. Zahodna Evropa je imela namreč razmeroma mokro zimo, kljub temu pa se je poleti znašla v primežu ekstremne suše.

Po besedah raziskovalcev podnebna kriza spreminja samo definicijo suše. Ključni dejavnik ni več zgolj količina dežja, temveč predvsem izjemno visoke temperature, ki povečujejo tako imenovano atmosfersko potrebo po vlagi. Topel zrak lahko zadrži več vodne pare, zato iz tal in vodnih teles črpa vse več vlage.

Zahodna Evropa je imela razmeroma mokro zimo, kljub temu pa se je poleti znašla v primežu ekstremne suše. FOTO: Simon Wohlfahrt/AFP

»Že spomladi opažamo izrazito težnjo k nenavadnemu izsuševanju tal, še preden se poletje sploh začne. Ko temperatura narašča, postaja ozračje vse bolj 'žejno' in vlago črpa iz rek, jezer, zadrževalnikov in tal. Vse bolj vroč zrak tla preprosto izsuši,« pojasnjuje klimatolog Dominik Schumacher z züriške tehniške univerze ETH. Po njegovih besedah se je letošnja suša razvila približno dva meseca prej kot primerljiva suša leta 2022.

Posledice že občutijo milijoni ljudi

Čeprav analiza zajema obdobje do konca junija, so posledice že zelo obsežne. V številnih evropskih državah so oblasti uvedle omejitve porabe vode. V večjem delu južne Anglije velja prepoved zalivanja vrtov s cevmi, Španijo in Francijo so prizadeli obsežni gozdni požari, kmetje pa se spopadajo z eno najbolj izsušenih prsti doslej.

Po ocenah strokovnjakov bo Evropa izgubila približno devet milijonov ton žita. Francija pričakuje najslabšo letino koruze v zadnjega pol stoletja, romunski kmetje pa poročajo o več kot milijonu hektarov uničenih poljščin.

Suša močno vpliva tudi na evropske reke. Vodostaji padajo, kar zmanjšuje proizvodnjo hidroelektrarn in otežuje rečni tovorni promet. Na Nizozemskem je gladina Rena pri Lobithu že padla pod najnižjo raven, izmerjeno med največjo sušo leta 1976.

Pravica do vode

Raziskovalci opozarjajo, da bodo motnje v pridelavi hrane, proizvodnji električne energije in prometu verjetno povzročile dodatno rast cen hrane in energije, kar bo najbolj prizadelo gospodinjstva z nižjimi prihodki.

Po mnenju raziskovalcev letošnje razmere povečujejo tudi nevarnost obsežnih gozdnih požarov. Ko po razmeroma mokrem obdobju sledi dolgotrajna vročina, vegetacija najprej bujno zraste, nato pa se hitro izsuši in postane gorivo za požare. »To je skoraj idealen recept za izjemno požarno sezono,« opozarja Schumacher.

Raziskovalka Mariam Zachariah z londonske javne univerze poudarja, da so trenutne razmere še posebej skrb vzbujajoče, ker se pojavljajo pri približno 1,4 stopinje Celzija globalnega segrevanja glede na predindustrijsko obdobje.

Če se bo svet segrel za približno 2,8 stopinje, kot kažejo trenutne projekcije, bi se lahko verjetnost tako intenzivnega izsuševanja ozračja podvojila. »Če emisij toplogrednih plinov ne bomo hitro in odločno zmanjšali, Evropo čakajo poletja, kakršna doživljamo letos, vedno znova,« opozarja.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, so sušo leta 2026 v obeh proučevanih delih Evrope občutno okrepile. FOTO: Yara Nardi/Reuters

Podobno ocenjuje tudi izvršni sekretar Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah Simon Stiell. Po njegovih besedah so vse hujše suše jasen opozorilni znak, da se planet nevarno pregreva.

»Dokler bo človeštvo še naprej množično sežigalo premog, nafto in zemeljski plin, bodo suše zaradi podnebnih sprememb postajale vse hujše in dražje za gospodinjstva ter celotna gospodarstva. Rešitev je znana – bistveno hitrejši prehod na obnovljive vire energije,« poudarja.

Vse več dokazov o vplivu podnebnih sprememb

Analiza WWA je primerjala dejanske vremenske razmere z računalniškimi simulacijami sveta brez približno 1,4 stopinje globalnega segrevanja. Sklep raziskovalcev je jasen: podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, so sušo leta 2026 v obeh proučevanih delih Evrope občutno okrepile.

Na vročinski pekel se bo treba prilagoditi, zelo ranljiva tudi infrastruktura

Predhodna analiza iste raziskovalne skupine je pokazala tudi, da bi bil rekordni vročinski val konec junija brez podnebnih sprememb tako rekoč nemogoč. Ocenjujejo, da je zaradi ekstremne vročine letos v Evropi umrlo približno 20.000 ljudi, od tega okoli 2200 v Angliji in Walesu.

V posebni študiji je bilo medtem izračunano, da je samo v Združenem kraljestvu izguba delovnih ur zaradi vročine gospodarstvo stala več kot milijardo funtov.

Strokovnjaki zato opozarjajo, da podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja prihodnosti, temveč že danes posegajo v najosnovnejše pogoje življenja – od dostopa do pitne vode in pridelave hrane do preskrbe z energijo in gospodarske stabilnosti.