Električna vozila so uspešnica, Slovenija je v vrhu

Ljubljana – S slovenskim znanjem so se že leta 2011 štirje potniki na električni pogon po zraku peljali 600 kilometrov daleč s povprečno hitrostjo 217 kilometrov na uro. Letos pa je uspelo tudi po cesti, 736 kilometrov z enim polnjenjem baterij, le ne tako hitro.

»Logično je, da električni pogoni prodirajo povsod, saj imajo najboljši izkoristek in so najbolj čisti,« pravi Ivo Boscarol, lastnik Pipistrela. »Prodaja električnih vozil je v porastu. Ocena je, da bo finančni promet električnih in hibridnih vozil do leta 2025 zrasel na več kot 533 milijard dolarjev. To so novi izsledki analitikov IDTechEx v njihovem pred kratkim posodobljenem poročilu Električna vozila, trendi in priložnosti 2015–2025,« pravi Primož Lemež iz družbe S Rally.

Tekma se zaostruje

Pojasnil je še, da se prodaja električnih vozil BMW i3 in Tesla S hitro povečuje. Tesla ima že velike težave, saj je njihova proizvodnja razprodana za leto naprej. Gre za vozila premijskega razreda. Glavna težava z električnimi vozili srednjega razreda je cena. Ravno zato je Applov pogodbeni proizvajalec elektronike, Foxconn, vstopil v partnerstvo s kitajsko korporacijo BAIC Motor, da bi proizvedel električni avto za manj kot 12.000 evrov. General Motors, ki se s svojima hibridoma voltom in ampero ni ravno proslavil, trdi, da lahko v tekmi za cenovno dostopen električni avtomobil s Teslo, za manj kot 25.000 evrov z dosegom več kot 300 kilometrov, zmaga. Elon Mask, ustanovitelj Tesle Motors, je odgovoril z izbiro Nevade za postavitev megatovarne avtomobilskih baterij za samo 100 dolarjev na kilovatno uro in to že do konca desetletja. »Če so njihove napovedi točne, bodo s tem ubili dve muhi na mah; dragi električni avtomobili se bodo precej pocenili, hkrati pa se bo povečal doseg,« pravi Lemež.

Tudi dobiček od prodaje hibridnih avtomobilov se veča. »Naraščajoče število novih modelov je dober kazalnik prihodnje rasti. Kitajski proizvajalci avtomobilov so avgusta 2014 proizvedli 11-krat več novih električnih in hibridnih vozil v primerjavi z avgustom 2013. Za tako rast so »krive« državne spodbude. Kitajska vlada je potrdila tudi zavezo za nakup električnih avtobusov. Rudarska podjetja v Kanadi so se prvič zavezala, da bodo kupila velike tovornjake na električni pogon. Mnogo podjetij je obljubilo prodajo prvih električnih motorjev že prihodnje leto. Tudi v Sloveniji se resno ukvarjamo z razvojem električnih motociklov. Yamaha bo prihodnje leto ponudila prvi dve električni motorni kolesi, nedavno pa je patentirala zaprt trikolesnik z dvema motorjema. Norvežani pa že imajo trajekte, ki jih poganja izključno električna energija,« še pojasnjuje Lemež. Slovenija med drugim sodeluje v evropskem projektu ICT4EVEU, ki je namenjen ravno promoviranju električnih vozil in inovativnih rešitev.

Slovenija z rekordi

Pipistrel je že leta 2007 kot prvi na svetu serijsko izdeloval dvosedežno električno letalo, leta 2011 pa je zmagal na Nasinem tekmovanju s še vedno edinim štirisedežnim električnim letalom na svetu. »Pantera je prvo poslovno letalo na svetu, kjer so na izbiro pogoni na bencin, elektriko ali hibridni. Avgusta smo v Franciji predstavili prvo šolsko električno letalo, ki shranjuje elektriko med spuščanjem. Ni naključje, da nas je Siemens izbral za ključnega partnerja za prodor v letalstvo. Leta 2017 bodo pripravljeni novi standardi za letalske pogone, na vrhu skupine pa je naš sodelavec,« pravi Boscarol.

Andrej Pečjak pa je z vozilom metron 7 (predelana, bolj aerodinamična mazda 5) s pogonskim sklopom Letrike z enim polnjenjem baterij prevozil pot od Bleda do Dubrovnika oziroma skupaj 736 kilometrov s povprečno hitrostjo 65 kilometrov na uro (to vključuje denimo tudi čakanje na avtocestnih postajah). Kot pravi Pečjak, gre za svetovni rekord v normalnih pogojih vožnje, ki je doslej segel do 600 kilometrov, ne ve pa, ali je projekt že vzbudil kakšno pozornost velikih avtomobilskih družb. Težava metrona 7 je cena, ta naj bi v malo bolj serijski proizvodnji stal 50.000 evrov. »Vse je odvisno od serije. Če bi bile serije milijonske, bi cene padale. Če bi vaš mobilni telefon izdelali v seriji 100 kosov, bi bila najbrž cena 5000

evrov, kolikor je tudi bila cena prvih mobilnih telefonov,« na to odgovarja Pečjak. Meni sicer, da so električni avtomobili rešitev za medmestni in primestni promet, za mesta pa je bolj primeren dober javni prevoz. Tudi ta je lahko seveda električen, pa naj gre za avtobuse ali mestno železnico. »Prednost teh je v tem, da ne izpuščajo strupenih plinov in v tem, da so energetsko bolj učinkoviti,« pravi Pečjak in dodaja, da bi bilo elektrike za vse dovolj, če bi se avtomobili pametno polnili, to je, da bi se polnili takrat, ko so presežki električne energije in ne ob konicah porabe. »V vsakem primeru pa je električna energija bolj zelena in bolj slovenska kot pa zažiganje nafte za to, da smo mobilni. Avtomobilski motorji pri hladnem teku, ki je pri kratkih mestnih vožnjah zelo pogost, izpuščajo ravno toliko strupenih snovi kot pred 50 leti, ker takrat katalizatorji ne delujejo. Poleg tega je zaradi energetske učinkovitosti električni pogon bolj učinkovit tudi tedaj, če se vsa elektrika proizvaja iz premoga. Navsezadnje proizvodnja električne energije zagotavlja delovna mesta v Sloveniji in Evropi, nafta pa povsod drugod, samo pri nas ne,« še dodaja Pečjak.

Priložnosti

V Sloveniji so kompozitni materiali za letalstvo nastali že davno prej kot drugje, ravno tako sistemi za uravnoteženje delovanja litijevih baterij. »Imamo ogromno znanja. Zunaj to zajemajo z veliko žlico, države namenjajo veliko denarja,« opozarja Boscarol. Erik Panjtar iz Letrike vidi priložnost v skupnem nastopu v skupini Mahleja. »Nadaljnji koraki glede prodaje našega pogona HV še niso premočrtni, saj bi v vsakem primeru po izraženem interesu pri konkretnem proizvajalcu avtomobila preteklo kar nekaj časa do pojava avtomobila na trgu. Skupina Mehle še ni formalno prevzela Letrike, je pa novica pozitivno sprejeta, saj bo odslej Letrika lahko pod okriljem Mahleja nastopala na trgu kot del velike, priznane in močne skupine,« pravi Panjtar.

Letrika proizvaja predvsem motorno elektroopremo (zaganjalnike, alternatorje), električne pogonske sisteme in različne mehatronske sisteme predvsem za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo ter logistično in transportno opremo, nastopajo pa tudi v avtomobilski industriji (predvsem je znan njihov električni motor, ki ga v svoje vozilo twizy vgrajuje Renault). »Možnosti za uporabo električnih rešitev pa je seveda še veliko več,« meni Panjtar. V preteklih dveh dneh je več slovenskih proizvajalcev predstavilo rešitev za električno mobilnost na največjem sejmu za električno mobilnost v Evropi eCarTec v Münchnu, tudi mednarodno priznan proizvajalec polnilnih postaj Etrel. Poleg Etrela in Letrike so slovensko znanje predstavljali Emo Orodjarna, Hidria Rotomatika, Ionex, Kolektor Group, Oprema Ravne in Vibteh.