Tiskane izdaje
Ljubljana – Eko sklad je s pozivom za obnove večstanovanjskih stavb z zamudo uveljavil zahtevo za projektno nalogo in nadzor, učinkovitosti obnove pa še ni povezal z višino subvencije, kot velja v Avstriji. Poleg tega menda nekaj svetovalcev mreže ENSVET ne izpolnjuje pogojev.
»Leta 2016 je pogoj za svetovalce v mreži ENSVET, da imajo opravljeno izobraževanje po energetskem zakonu, ki mu sledi izpit. Že kar nekaj let sodelujem z mrežo, imam kar nekaj referenc, vendar me niso hoteli vzeti, ker da ni obojestranskega interesa. Ne vem, kako državna ustanova lahko izbira sodelavce po takih merilih,« je povedal Matjaž Valenčič, ki ima za sabo veliko strokovnih objav. Dodaja, da je nenavadno, da je Eko sklad v mrežo vključil kar nekaj svetovalcev, ki nimajo pogojev.
Iz Eko sklada so odgovorili, da imajo letos za delo v mreži ENSVET sklenjenih 70 podjemnih pogodb. Za to je namenjenih milijon evrov. »Vsi svetovalci imajo izpolnjene pogoje za delo. Tisti, ki so na dan uveljavitve energetskega zakona izvajali svetovanje za občane, imajo čas pridobiti licenco neodvisnega strokovnjaka do 1. januarja 2024,« pravijo v Eko skladu.
Le pol nasvetov
Svetovalci bi morali po akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost na leto svetovati 10.000 občanom, Valenčič pa opozarja, da se je to število zmanjšalo na 4000, svetovanja pa so povezana z novimi razpisi za spodbude, ko spodbud ni, tudi svetovanj ni.
»Zadnjih pet let strokovnjaki svetujejo povprečno 5000 strankam na leto. Da bi dosegli cilj 10.000 nasvetov, smo lani v mrežo vključili 30 novih svetovalcev. Z 49 občinami smo sklenili pogodbe o ustanovitvi svetovalnih pisarn, tri pisarne smo odprli v zadnjih nekaj mesecih. Letos je Eko sklad začel intenzivneje promovirati ENSVET. Prepričani smo, da je ta storitev zelo koristna za vsakega občana, ki se odloča za prenovo hiše, stanovanja, ogrevalnih sistemov in izolacije, novogradnje in drugega, vendar v javnosti še ni dovolj prepoznavna,« pravijo v Eko skladu.
Dodajajo, da je glavni namen mreže ENSVET občanom ponuditi brezplačen strokovni nasvet, kako zmanjšati rabo energije, in sicer z več ukrepi, med katerimi je veliko mehkih ukrepov, veliko pa je tudi takih, ki jih sofinancira Eko sklad.
»Energetski svetovalci zato občanom lahko brezplačno pomagajo izpolniti vlogo za Eko sklad. To ni osnovni namen mreže ENSVET, temveč dodana vrednost,« pojasnjujejo na Eko skladu.
Zastarelost mreže
Valenčič meni, da ga v mrežo ne želijo vključiti, ker opozarja, da Eko sklad ravna kot zasebno podjetje. Pred časom je s kolegi ustanovil svet svetovalcev. »Zdaj ima že vsako trgovsko podjetje svoje svetovalno podjetje, ENSVET pa se ni razvijal,« pravi Valenčič.
Matjaž Valenčič Foto: Jože Suhadolnik/Delo
V Eko skladu na vprašanje, zakaj nekateri ne morejo postati svetovalci, odgovarja le, da obstaja »več utemeljenih razlogov, zaradi katerih ni obojestranskega interesa kot osnovnega pogoja za sodelovanje Eko sklada in navedenih posameznikov v aktivnostih mreže ENSVET«.
Valenčič je s kolegi pred časom predlagal, da bi moral Eko sklad preverjati izvajalce prenov. »Projekt ENSVET je prenesen iz Avstrije, tam nasveti sicer niso brezplačni, a svetovalci pridejo na teren. Projekti morajo biti prilagojeni okolju, v stavbo, ki jo vsako leto poplavi, ne bodo vlagali, subvencija pa je odvisna od učinkovitosti rešitev, ki so vgrajene. Eko sklad še vedno spodbuja lesena okna brez dodatnih pogojev in navodil, čeprav je Slovenija druga najslabša v Evropi po kakovosti notranjega zraka. Imeli smo majhna podjetja, ki so postavljala sončne elektrarne, potem vgrajevala okna, zdaj pa delajo fasade,« opozarja Valenčič, ki je vesel, da je Eko sklad uvedel vsaj zahtevo za projekt prenove in nadzor.
Poplavno območje ni ovira
»Zaradi razvejene mreže svetovalnih pisarn, visoko izobraženega kadra energetskih svetovalcev in učinkovitosti porabe javnih sredstev smo za preverjanje skladnosti izvedbe sanacije s pogoji javnih pozivov (določen delež naložb, ki jih preverimo) angažirali tudi mrežo ENSVET. Svetovalci na kraju samem s svojim znanjem ocenijo skladnost in poročajo Eko skladu, ki se nato ustrezno odzove,« pravijo v Eko skladu.
Dodajajo, da glede na razmere na trgu subvencije pogojujejo z nadstandardno energijsko učinkovitostjo in tudi izvedbo naložbe. »Glede na razpoložljive vire in dodeljene naloge je sicer težko pričakovati, da bo Eko sklad ključni deležnik pri zagotavljanju nadzora nad kakovostjo naložb na terenu, k temu lahko pripomore le delno. Dejstvo pa je, da vsak vlagatelj tudi podpiše izjavo, da bo oziroma je naložba izvedena skladno z vsemi veljavnimi predpisi,« pravijo v Eko skladu.
Je kakšna razlika pri pridobitvi subvencije, če je hiša na poplavnem, plazovitem ali potresno ogroženem območju? »Razlik ni, saj so sredstva za subvencije Eko sklada zagotovljena iz uredbe o zagotavljanju prihrankov energije. Na višino in vrsto odobrene nepovratne spodbude najbolj vpliva starost stavbe, njena dejanska energijska učinkovitost in morebitna lega na degradiranem območju s čezmerno onesnaženostjo s PM10, ne pa, denimo, njena lega na poplavnem območju,« še pravijo v Eko skladu.
