Energijska učinkovitost je velika priložnost
Emisije so se z gospodarsko rastjo in večjo porabo energije povečale bolj kot prihranki zaradi učinkovite rabe.
Odpri galerijo
Obnova stavb bi prihranila do 40 odstotkov energije. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Vse jasneje postaja, da energijska učinkovitost prinaša veliko gospodarskih in okoljskih koristi, a je velik del priložnosti nedotaknjen,« pravi izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol. Kljub izboljševanju učinkovitosti rabe energije se emisije toplogrednih plinov z gospodarsko rastjo namreč spet povečujejo, to pa je slabo sporočilo za podnebni sporazum.
V poročilu Energijska učinkovitost 2018 IEA ugotavlja, da če bi države izkoristile vse stroškovno učinkovite možnosti za povečanje učinkovitosti rabe energije z veljavnimi tehnologijami, bi se svetovno gospodarstvo do leta 2040 lahko podvojilo z le zanemarljivim povečanjem porabe energije. Poleg tega bi z učinkovitejšo rabo energije lahko dosegli vrh emisij toplogrednih plinov še pred letom 2020, kar je eden ključnih ciljev pariškega podnebnega sporazuma.
Poraba energije na svetu se je lani povečala za dva odstotka po dveh letih nizke rasti. Energijska intenzivnost pa se je znižala za 1,7 odstotka, kar je najmanjši napredek v desetletju. Od leta 2000 so največja gospodarstva z učinkovitostjo zmanjšala rast porabe energije za tretjino, na svetu je večja učinkovitost zmanjšala rast porabe energije za 12 odstotkov.
Scenarij učinkovitega sveta (EWS), ki so ga pripravili v IEA, kaže, da če bi uporabili vse ukrepe energijske učinkovitosti, bi emisije do leta 2040 zmanjšali za 12 odstotkov v primerjavi z emisijami danes. Energijska učinkovitost bi omogočila opustitev 40 odstotkov potrebnih virov energije. EWS bi pomagal tudi pri doseganju trajnostnih ciljev OZN in dodal številne koristi za gospodarstva, gospodinjstva in okolje. Učinkovitost bi zmanjšala uvoz premoga, nafte in plina, kar poveča energetsko varnost držav. Kot primer v IEA navajajo Kitajsko in Indijo, ki bi leta 2040 lahko zmanjšali uvoz fosilnih goriv za 500 milijard dolarjev. Gospodinjstvom bi koristili za več kot 550 milijard dolarjev znižani stroški za avtomobile in domove. Za tretjino bi se zmanjšale tudi emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev. Zgolj učinkovitejše kuhanje bi do leta 2040 zmanjšalo število prezgodnjih smrti za skoraj milijon.
Vse naložbene priložnosti so stroškovno učinkovite, vendar svetovne naložbe v energijsko učinkovitost ne sledijo scenarijem. Lani so naložbe zrasle za le tri odstotke na 236 milijard dolarjev. Največ denarja, 60 odstotkov, je vloženega v stavbe. V IEA pravijo, da so nujni novi finančni mehanizmi, saj večino naložb opravijo lastniki stavb iz prihrankov ali podjetja iz bilanc. »Tako financiranje bo težko doseglo nujno rast. Za večje zaupanje in širitev naložb so nujne politike, ki podpirajo alternativne modele financiranja in poslovne modele, kot so družbe za energetske storitve, zelene banke in zelene obveznice,« predlagajo v IEA.
Za uveljavitev učinkovitih tehnologij bi bilo treba naložbe podvojiti do leta 2025, po letu 2025 pa jih spet podvojiti. Povprečno se te naložbe povrnejo trikratno, zgolj s prihranki energije, pravijo v IEA. Vendar se to ne dogaja, zato bi bilo treba določiti ambicioznejše in bolj obvezujoče politike. Največ energije bi lahko prihranili v prometu, saj je bil napredek na tem področju majhen v primerjavi z industrijo in stavbami. »Ključno za to je izboljšati učinkovitost uporabe goriv v vozilih in uvajanje električnih vozil,« pravijo v IEA. Brez standardov za učinkovitost rabe goriv se bo poraba nafte povečala za 1,2 milijona sodov na dan. S standardi, ki bi zagotovili, da bi bila poraba avtomobilov leta 2040 enaka kot danes pri najboljših hibridih, bi prihranili 2,2 milijona sodov nafte na dan. IEA predvideva tudi, da bi leta 2040 lahko bilo 40 odstotkov avtomobilov električnih, vendar bi to morale podpirati odločne politike. Le malo držav pa ima standarde za tovornjake, ki k prihrankom lahko prispevajo 40 odstotkov energije prometa.
V stavbah bi glede na razmere danes lahko privarčevali 40 odstotkov energije. Do leta 2040 bi se stavbni fond na svetu lahko povečal za 60 odstotkov, a brez povečanja porabe energije. Vendar ima obvezujoče standarde za to le vsaka tretja država.
V industriji bi do leta 2040 lahko podvojili dodano vrednost na enoto energije. Pomembni tehnologiji za to so sistemi, ki jih poganjajo elektromotorji, za nizkotemperaturne postopke pa so uporabne toplotne črpalke. Za manj energijsko intenzivne panoge pa je pomembno uvesti sisteme upravljanja rabe energije.
V poročilu Energijska učinkovitost 2018 IEA ugotavlja, da če bi države izkoristile vse stroškovno učinkovite možnosti za povečanje učinkovitosti rabe energije z veljavnimi tehnologijami, bi se svetovno gospodarstvo do leta 2040 lahko podvojilo z le zanemarljivim povečanjem porabe energije. Poleg tega bi z učinkovitejšo rabo energije lahko dosegli vrh emisij toplogrednih plinov še pred letom 2020, kar je eden ključnih ciljev pariškega podnebnega sporazuma.
Poraba energije na svetu se je lani povečala za dva odstotka po dveh letih nizke rasti. Energijska intenzivnost pa se je znižala za 1,7 odstotka, kar je najmanjši napredek v desetletju. Od leta 2000 so največja gospodarstva z učinkovitostjo zmanjšala rast porabe energije za tretjino, na svetu je večja učinkovitost zmanjšala rast porabe energije za 12 odstotkov.
Vpreči vse ukrepe za večjo učinkovitost
Scenarij učinkovitega sveta (EWS), ki so ga pripravili v IEA, kaže, da če bi uporabili vse ukrepe energijske učinkovitosti, bi emisije do leta 2040 zmanjšali za 12 odstotkov v primerjavi z emisijami danes. Energijska učinkovitost bi omogočila opustitev 40 odstotkov potrebnih virov energije. EWS bi pomagal tudi pri doseganju trajnostnih ciljev OZN in dodal številne koristi za gospodarstva, gospodinjstva in okolje. Učinkovitost bi zmanjšala uvoz premoga, nafte in plina, kar poveča energetsko varnost držav. Kot primer v IEA navajajo Kitajsko in Indijo, ki bi leta 2040 lahko zmanjšali uvoz fosilnih goriv za 500 milijard dolarjev. Gospodinjstvom bi koristili za več kot 550 milijard dolarjev znižani stroški za avtomobile in domove. Za tretjino bi se zmanjšale tudi emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in delcev. Zgolj učinkovitejše kuhanje bi do leta 2040 zmanjšalo število prezgodnjih smrti za skoraj milijon.
V prometu se je učinkovitost rabe energije najmanj povečala. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Vse naložbene priložnosti so stroškovno učinkovite, vendar svetovne naložbe v energijsko učinkovitost ne sledijo scenarijem. Lani so naložbe zrasle za le tri odstotke na 236 milijard dolarjev. Največ denarja, 60 odstotkov, je vloženega v stavbe. V IEA pravijo, da so nujni novi finančni mehanizmi, saj večino naložb opravijo lastniki stavb iz prihrankov ali podjetja iz bilanc. »Tako financiranje bo težko doseglo nujno rast. Za večje zaupanje in širitev naložb so nujne politike, ki podpirajo alternativne modele financiranja in poslovne modele, kot so družbe za energetske storitve, zelene banke in zelene obveznice,« predlagajo v IEA.
Povrnejo se trikratno
Za uveljavitev učinkovitih tehnologij bi bilo treba naložbe podvojiti do leta 2025, po letu 2025 pa jih spet podvojiti. Povprečno se te naložbe povrnejo trikratno, zgolj s prihranki energije, pravijo v IEA. Vendar se to ne dogaja, zato bi bilo treba določiti ambicioznejše in bolj obvezujoče politike. Največ energije bi lahko prihranili v prometu, saj je bil napredek na tem področju majhen v primerjavi z industrijo in stavbami. »Ključno za to je izboljšati učinkovitost uporabe goriv v vozilih in uvajanje električnih vozil,« pravijo v IEA. Brez standardov za učinkovitost rabe goriv se bo poraba nafte povečala za 1,2 milijona sodov na dan. S standardi, ki bi zagotovili, da bi bila poraba avtomobilov leta 2040 enaka kot danes pri najboljših hibridih, bi prihranili 2,2 milijona sodov nafte na dan. IEA predvideva tudi, da bi leta 2040 lahko bilo 40 odstotkov avtomobilov električnih, vendar bi to morale podpirati odločne politike. Le malo držav pa ima standarde za tovornjake, ki k prihrankom lahko prispevajo 40 odstotkov energije prometa.
Veliko energije porabijo tudi motorji z notranjim izgorevanjem. FOTO: Promet.si
V stavbah bi glede na razmere danes lahko privarčevali 40 odstotkov energije. Do leta 2040 bi se stavbni fond na svetu lahko povečal za 60 odstotkov, a brez povečanja porabe energije. Vendar ima obvezujoče standarde za to le vsaka tretja država.
V industriji bi do leta 2040 lahko podvojili dodano vrednost na enoto energije. Pomembni tehnologiji za to so sistemi, ki jih poganjajo elektromotorji, za nizkotemperaturne postopke pa so uporabne toplotne črpalke. Za manj energijsko intenzivne panoge pa je pomembno uvesti sisteme upravljanja rabe energije.
