Energijska učinkovitost postaja vodilo povsod

V Planici glavno stavbo, ki je je večina pod zemljo, ogrevata in hladita toplotni črpalki.

Objavljeno
24. marec 2016 17.53
Nordijski center Planica Planica 2.3.2016 [nordijski center]
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Vlada zamuja s pripravo predpisov o energijski učinkovitosti, hkrati so glasni očitki na račun obnovljivih virov energije, vendar se kljub temu premika. Kupce, ki želijo prihraniti, imajo raje tudi proizvajalci, saj zagotavljajo prihodnost.

Razpis Eko sklada za nepovratne spodbude predvideva tudi subvencioniranje kotlov na lesno biomaso, to in priključevanje na omrežja plina in daljinskega ogrevanja pa predvidevajo tudi odloki osmih občin za kakovost zunanjega zraka. Tako plinski trgovci kot proizvajalci toplotnih črpalk so zlasti zaradi prvega ogorčeni, saj pravijo, da vlada s spodbujanjem kurjenja lesa plačuje za onesnaževanje zraka z delci.

To kažejo tudi meritve črnega ogljika, ki jih bo znova meril Matevž Lenarčič na poletu okrog sveta. Poletel je danes ob 6. uri s portoroškega letališča. Črni ogljik oziroma saje, ki nastajajo pri kurjenju fosilnih goriv pa tudi lesa, so med glavnimi povzročitelji podnebnih sprememb, ne zgolj onesnaževalke zraka.

Prihranek brez dimnika

Na sejmu novosti na področju ogrevanja, prezračevanja in podobnega nedavno v Milanu so prevladovale različne hibridne rešitve. Učinkovitost je pomembna, zanesljivost preskrbe pa tudi. »To ni nič novega, toplotne črpalke so že od začetka povezane z drugimi viri ogrevanja. Zdaj so postale še bolj popularne, trgovci z energenti so se malo ustrašili in nastale so nove hibridne rešitve. Kupec pokrije del potreb s toplotno črpalko, še vedno pa kupi nekaj plina, kurilnega olja ali drv. Pri sončnih kolektorjih pa so toplotne črpalke postale glavni vir, sonce pa zagotavlja toploto bolj nestabilno,« pojasnjuje Bogdan Kronovšek, direktor Kronoterma, ki dodaja, da so toplotne črpalke odlično orodje pametnih omrežij.

      Rudi in Bogdan Kronovšek si že dolgo prizadevata za preboj toplotnih črpalk. Foto Aleš Černivec/Delo



V uporabi jih je nekaj tisoč, tri megavate porabe se lahko kadar koli vključi ali izključi. »Nemci zato dajo 500 evrov subvencije, če poleg toplotne črpalke kupiš še zalogovnik tople vode,« pravi Kronovšek.

Dve toplotni črpalki, ki sta priključeni na srednjenapetostno omrežje, imajo tudi v Planici. »Imamo možnost uporabe podzemne vode, priliv iz zbiralnika in krožni sistem vode v bazenu za zasneževanje oziroma zalivanje. Centralni nadzorni sistem izmed teh treh glede na zunanje temperature in porabo izbere najcenejšega za ogrevanje,« je povedal Jelko Gros, direktor Zavoda za šport Planica. Eno toplotno črpalko uporabljajo samo za ogrevanje, druga pa je inverzna in jo uporabljajo tako za ogrevanje kot tudi hlajenje. »Če bi to delali z nafto, bi potrebovali dva agregata, stalo pa bi dvakrat več,« meni Gros. Poleg tega ima glavna stavba prezračevanje z zajemom toplote odpadnega zraka, za energijsko varčno gradnjo pa so uporabili beton in les. Energijsko varčnost znižujejo sicer učinkovita stekla, vendar brez njih ne gre.

Uporaba odpadne toplote

Na energetskih konferencah je slišati tudi, da je ena večjih neizkoriščenih priložnosti v Sloveniji uporaba odpadne toplote. To se popravlja, saj je Julon začel s tako toploto ogrevati kopališče Atlantis. Že več časa pa Slovenska industrija jekla v sodelovanju s Petrolom Energetiko segreva četrtino Raven na Koroškem. »To je prva faza, to je le toplota, ki jo zajamemo pri hlajenju peči. Odpadno toploto bi lahko zajeli še v drugih procesih. Zato za prihodnje leto načrtujemo razširitev sistema na Ravnah, poleg tega razmišljamo, kako podoben sistem uporabiti še na Jesenicah,« pravi Denis Mancevič iz Sija.

Dodaja, da bi Slovenija morala uporabi odpadne toplote dati večji pomen. Subvencije bi lahko bile namenjene tudi za infrastrukturo oziroma za priključke na sistem.

Pogodbeništvo raste

V družbi GGE, ki jo po odhodu Geoplina sestavljata Gorenje in ljubljanska Energetika, so se posvetili partnerstvu s podjetji, v javnem sektorju se namreč porabi veliko več časa in energije za enak rezultat. »Zanimivo pa je, kaj se dogaja na ravni občin in z načrti obnove stavb,« pravi direktor Luka Komazec in dodaja, da ne gredo v projekt, če ni znižanja porabe energije in nižjih računov za uporabnika. Pravi še, da so v letih 2011 in 2012 kupci vlagali v sončne elektrarne, danes se je to spremenilo, vlagajo v toplotne črpalke, kotle na biomaso in kogeneracije na plin. »Spremljamo vse novosti, seznanjeni smo tudi z vsemi hibridnimi sistemi,« pravi Komazec.

Dodaja še, da imamo v Sloveniji dobre proizvajalce varčne razsvetljave, tudi kotlov na biomaso, kogeneracij in toplotnih črpalk. GGE pa pogodbeništvo trži tudi na drugih trgih, od Bolgarije in Srbije, Hrvaške do Italije.

              Toplotne črpalke uporabljajo toploto vode, zemlje ali zraka. Foto Uroš Hočevar/Delo



Energetika Ljubljana pa bo letos za učinkovito rabo namenila 250.000 evrov subvencij. Te so namenjene novim toplotnim postajam za daljinsko ogrevanje ali novim priključkom na plin, pa tudi za zamenjavo dotrajanih toplotnih postaj in priključkov. Novost je spodbuda za vgradnjo toplotne črpalke s pogonom na zemeljski plin.

Sejemska priljubljenost

»Sejem MCE v Milanu je eden izmed dveh najpomembnejših sejmov v Evropi za aplikacijo ogrevanja, klimatizacije in ventilacije. Drugi je ISH, ki pa se odvija v Frankfurtu. Sejma MCE in ISH se izmenjujeta ne dve leti, Domel se torej predstavlja na obeh. Na sejmu so prisotni evropski razstavljavci in obiskovalci, poudarek je na sredozemskih državah, prav tako pa so prisotni tudi razstavljavci in obiskovalci, ki prihajajo izven Evrope. Sejem ocenjujem za uspešen, saj smo med drugimi predstavili tudi nov motor, ki je primeren za nižje moči in ima integrirano krmilno elektroniko. Motor je požel kar nekaj zanimanja, zato planiramo, da bomo v prihodnosti krepili program tudi na tem motorju,« pravi Romana Lotrič iz Domela.

Kot dodaja, so trendi na tem področju so usmerjeni v večji izkoristek motorjev in sistemov ter v kompaktnost sistema (ventilacijske enote oziroma ventilatorja z motorjem in elektroniko). »Kupci iščejo čim bolj integrirane rešitve, kar jim omogoča zmanjševanje števila vstopnih izdelkov in števila dobaviteljev ter hkrati stremijo k čim večji kompaktnosti izdelkov. Največja konkurenta sta nemški podjetji Ebmpapst in Ziehl Abegg, ki pa se ju skušamo izogniti tako, da nastopamo na nišnih trgih, kjer kupci zahtevajo določeno fleksibilnost oziroma prilagodljivost izdelkov. Na teh trgih pa je trenutno največji konkurent italijanski proizvajalec motorjev Lafert,« pojasnjuje Lotričeva. Energetska učinkovitost motorjev je predvsem pomembna na evropskem trgu, najbolj na območju Skandinavije. K tem pripomorejo tudi direktive, ki jih uvaja Evropa in s katerimi skuša zmanjševati izpuste ogljikovega dioksida.

               Povezljivost je danes že ključna. Foto Borut Tavčar/Delo

 

Peter Šilc, direktor ogrevalnih sistemov v Gorenju, je ravno tako povedal, da je bil njihov razstavni prostor zelo dobro obiskan in da so zbudili veliko zanimanja, tako potencialnih kupcev iz Italije, kot iz preostale Evrope pa tudi z Bližnjega vzhoda in iz ZDA. »Na sejmu so navzoči vsi, ki v tej branži kaj pomenijo in če te ni, potencialni kupci preprosto odidejo drugam,« pravi Šilc.

Konkurence na področju ogrevanja vode sicer ne manjka. »Na trgu se srečujemo tako z manjšimi, kot z večjimi od nas, močna konkurenca pa nas spodbuja k razvoju čedalje bolj inovativnih izdelkov. Tako se lahko pohvalimo, da imamo vse, kar imajo veliki ter da smo z nekaterimi izdelki v samem svetovnem vrhu tako po energetski
učinkovitosti kot po oblikovanju. Trend gre v razvoj energetsko učinkovitejših izdelkov in uporabe obnovljivih virov energije. Hkrati pa so izdelki vse bolj uporabniku prijazni in opremljeni tudi s sodobno elektroniko in
povezljivostjo, denimo WiFi, povezava v sistem pametne hiše in podobno,« pojasnjuje Šilc.

Energetska učinkovitost je pri tem predvsem v korist potrošnikom in seveda prispevek k varovanju okolja. Energetsko učinkoviti grelniki vode in toplotne črpalke lahko račun za električno energijo občutno znižajo. »Z novo regulativo EU na tem področju bomo v Evropi v prihodnje prodajali energetsko bolj učinkovite grelnike vode, prav tako pa se bo povečal delež grelnikov vode s toplotno črpalko. V letošnjem letu imamo v Gorenju 14-odstotno rast prodaje toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ta podatek pove, da so potrošniki bolj ozaveščeni in da so pripravljeni za nižjo porabo električne energije in varovanje okolja tudi pri nakupu aparata odšteti nekaj več,« pravi Šilc.

              Zeleno je sodobno, mora pa biti tudi lepo. Foto Borut Tavčar/Delo