Evropsko zavezništvo za več predelane plastike
Do leta 2025 bo treba v nove izdelke pretvoriti vsaj 10 milijonov ton reciklirane plastike.
Odpri galerijo
Plastiko je treba preusmeriti iz odpadka v nov material. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Evropska komisija je vzpostavila zavezništvo za krožno gospodarstvo za plastiko, da bi okrepila trg za reciklirano plastiko v Evropi. Cilj je, da bi na evropskem trgu do leta 2025 v nove izdelke pretvorili vsaj 10 milijonov ton reciklirane plastike.
Zavezništvo združuje ključne predstavnike industrije iz celotne vrednostne verige za plastiko, od zbiralcev odpadkov, reciklažnih podjetij in primarnih proizvajalcev do predelovalcev plastike, lastnikov znamk in prodajalcev na drobno. Svoje zaveze, ki jih bo Komisija preverila do pomladi, je oddalo 65 družb in industrijskih združenj. Zastopani so zlasti sektorji embalaže, gradbeništvo in avtomobilski sektor.
Združenje za krožno gospodarstvo za plastiko si bo predvsem prizadevalo za usklajevanje ponudbe in povpraševanja v zvezi z
reciklirano plastiko, saj je trenutna neusklajenost med glavnimi ovirami za dobro delovanje trga EU za reciklirano plastiko. Glavni operativni cilji zavezništva so spodbujanje kratkoročnih, prostovoljnih in koordiniranih ukrepov in naložb s strani ključnih predstavnikov industrije, poročanje o ovirah pri njihovih prizadevanjih ter spremljanje napredka pri povečanju recikliranja plastike.
Zavezništvo bo zasledovalo tri glavne cilje. Prvo je okrepitev kratkoročnih, prostovoljnih in usklajenih akcij in naložb ključnih industrijskih deležnikov. Naložbe so lahko usmerjene v ločeno zbiranje odpadne plastike, v sortirnice in v tehnologije za recikliranje plastike, med koristna usklajevanja pa spada poenoteno poročanje o deležih zbiranja in recikliranja ter o količinah predelane plastike, enako tudi prostovoljni standardi za recikliranje plastike in izdelavo novih plastičnih izdelkov. Izboljšanje ekonomike in kakovosti recikliranja bi lahko pripomoglo k dosegu cilja, po katerem bo do leta 2025 v novih izdelkih vsaj 10 milijonov ton reciklirane plastike.
Tudi javne uprave po Evropi bodo morale odigrati dejavno vlogo, menijo v Komisiji. Eden od ciljev zavezništva je zato tudi poročanje podjetij o ovirah za doseganje lastnih zavez in evropskih ciljev do 2025. Zdaj ugotovljene ovire so pomanjkanje infrastrukture, težaven dostop do financiranja in premalo standardov. Tretji cilje je nadzor, ki bo pospešil recikliranje odpadne plastike in tej plastiki tudi olajšal pot na trg. Nadzor bo namreč pomagal odkriti razlike v dobavi in povpraševanju po različnih plastičnih materialih. Vzporedno bodo spodbujali tudi nove prostovoljne zaveze. Vse, ki jih to zanima, lahko pišejo na naslov GROW-ENV-RPLASTICS-PLEDGE@ec.europa.eu.
Komisija bo povabila ključne predstavnike industrije, da se pridružijo zavezništvu, zlasti tiste sektorje, ki porabijo največ plastike, denimo proizvajalce embalaže, gradbene družbe in proizvajalce avtomobilov. Serija operativnih sestankov zavezništva se bo začela med marcem in majem prihodnje leto, prvi sestanek pa bo 5. februarja.
Zavezništvo združuje ključne predstavnike industrije iz celotne vrednostne verige za plastiko, od zbiralcev odpadkov, reciklažnih podjetij in primarnih proizvajalcev do predelovalcev plastike, lastnikov znamk in prodajalcev na drobno. Svoje zaveze, ki jih bo Komisija preverila do pomladi, je oddalo 65 družb in industrijskih združenj. Zastopani so zlasti sektorji embalaže, gradbeništvo in avtomobilski sektor.
Infrastruktura še manjka, zlasti za predelavo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Združenje za krožno gospodarstvo za plastiko si bo predvsem prizadevalo za usklajevanje ponudbe in povpraševanja v zvezi z
reciklirano plastiko, saj je trenutna neusklajenost med glavnimi ovirami za dobro delovanje trga EU za reciklirano plastiko. Glavni operativni cilji zavezništva so spodbujanje kratkoročnih, prostovoljnih in koordiniranih ukrepov in naložb s strani ključnih predstavnikov industrije, poročanje o ovirah pri njihovih prizadevanjih ter spremljanje napredka pri povečanju recikliranja plastike.
Standardi in količine
Zavezništvo bo zasledovalo tri glavne cilje. Prvo je okrepitev kratkoročnih, prostovoljnih in usklajenih akcij in naložb ključnih industrijskih deležnikov. Naložbe so lahko usmerjene v ločeno zbiranje odpadne plastike, v sortirnice in v tehnologije za recikliranje plastike, med koristna usklajevanja pa spada poenoteno poročanje o deležih zbiranja in recikliranja ter o količinah predelane plastike, enako tudi prostovoljni standardi za recikliranje plastike in izdelavo novih plastičnih izdelkov. Izboljšanje ekonomike in kakovosti recikliranja bi lahko pripomoglo k dosegu cilja, po katerem bo do leta 2025 v novih izdelkih vsaj 10 milijonov ton reciklirane plastike.
S predelavo veliko istovrstne plastike ni težav, a kaj ko je take malo. FOTO: Shutterstock
Tudi javne uprave po Evropi bodo morale odigrati dejavno vlogo, menijo v Komisiji. Eden od ciljev zavezništva je zato tudi poročanje podjetij o ovirah za doseganje lastnih zavez in evropskih ciljev do 2025. Zdaj ugotovljene ovire so pomanjkanje infrastrukture, težaven dostop do financiranja in premalo standardov. Tretji cilje je nadzor, ki bo pospešil recikliranje odpadne plastike in tej plastiki tudi olajšal pot na trg. Nadzor bo namreč pomagal odkriti razlike v dobavi in povpraševanju po različnih plastičnih materialih. Vzporedno bodo spodbujali tudi nove prostovoljne zaveze. Vse, ki jih to zanima, lahko pišejo na naslov GROW-ENV-RPLASTICS-PLEDGE@ec.europa.eu.
Komisija bo povabila ključne predstavnike industrije, da se pridružijo zavezništvu, zlasti tiste sektorje, ki porabijo največ plastike, denimo proizvajalce embalaže, gradbene družbe in proizvajalce avtomobilov. Serija operativnih sestankov zavezništva se bo začela med marcem in majem prihodnje leto, prvi sestanek pa bo 5. februarja.
