Tiskane izdaje
Ljubljana – Odraslo drevo naj bi vsako uro porabilo dva kilograma ogljikovega dioksida in proizvedlo skoraj dva kilograma kisika, kar je zadostna količina za dihanje desetih ljudi. Poleg drugih številnih koristi za mesta to drevesa in gozdove postavlja na vrh pomembnosti.
Mednarodni dan gozdov, 21. marec, je posvečen enemu najpomembnejših naravnih bogastev na planetu Zemlja. Skupna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu je »Gozdovi za trajnostna mesta«. »Gozdovi v mestih in v zaledju mest nudijo prebivalcem številne koristi. Med drugim izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 odstotkov energije za ogrevanje, strateško umeščanje dreves v urbani prostor lahko shladi mestni zrak tudi do 8 stopinj Celzija in zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 odstotkov. Gozdovi in drevesa skladiščijo ogljik, kar pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb, drevesa pa delujejo tudi kot filter zraka in vode ter zmanjšujejo onesnaženje s hrupom. Gozdovi v in ob urbanih območjih zadržujejo vodo, preprečujejo poplave, obenem pa so pomemben habitat, vir hrane in zaščite za številne vrste. Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta, spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog in so zelo koristni za fizično in psihično zdravje in počutje prebivalcev,« naštevajo v Zavodu za gozdove.
Gozdovi so koristni, a tudi ranljivi. Foto Borut Tavčar/Delo
Bogata država
Slovenija ima nadpovprečno visok delež gozdov za evropske razmere, 58,3 odstotkov ozemlja. V urbanih območjih v Sloveniji je ta delež precej manjši, le med 10 in 30 odstotkov, zmanjševanje gozdne površine v širšem zaledju mest zato še bolj negativno vpliva na kakovost bivanja. »Marsikje, na primer v Ljubljani in Celju, segajo gozdovi globoko v urbana območja in so tako pomemben vezni člen zelene infrastrukture, kamor sodijo omrežje Natura 2000, zavarovana območja, rečni in obrečni ekosistemi, gozdovi, mestni parki in drugi deli zelenega sistema mest,« dodajajo na MOP.
Škode naraščajo
Slovenske gozdove v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb pestijo naravne ujme v obsegu, ki ga v zgodovini ne pomnimo. Po žledolomu v februarju 2014, ko je bilo poškodovanih več kot 9 milijonov kubičnih metrov drevja, so v naslednjih letih, od leta 2015 dalje do danes, podlubniki poškodovali nadaljnjih 6,5 milijona kubičnih metrov drevja. V decembru 2017 je petino slovenskih gozdov dodatno prizadel močan vetrolom, ki je poškodoval še 2,2 milijona kubičnih metrov drevja, večinoma iglavcev.
Iglavce je veter večinoma kar izruval. Foto Borut Tavčar/Delo
Po površini prizadetih gozdov močno izstopa Kočevsko, kjer je poškodovanih kar 69 odstotkov gozdnih površin, močno poškodovani so tudi gozdovi na Notranjskem in Koroškem. Zavod za gozdove je za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov prilagodil svoje delo in pripravil načrt sanacije gozdov. Glavna prioriteta pri sanaciji je posek in spravilo poškodovanih iglavcev, saj se bodo spomladi z nastopom višjih temperatur začeli razvijati podlubniki, ki lahko ponovno povzročijo obsežne poškodbe gozdov.
Po vetrolomu je ZGS lastnikom gozdov za izvedbo sanitarnega poseka izdal večino (skoraj 10.000) odločb za posek v vetrolomu poškodovanih dreves. Od celotne poškodovane količine drevja je bilo po zadnjih podatkih ZGS do sredine marca posekanih za 360.000 kubičnih metrov drevja, kar predstavlja 16 odstotkov lesne mase, ki je bila poškodovana v decembrskem vetrolomu.
Podrta drevesa odpirajo pot iz lovišča posebnega pomena. Foto Borut Tavčar/Delo
Časa zmanjkuje
Za sanacijo stanja v poškodovanih iglastih gozdovih je tako na voljo zelo malo časa, le do sredine maja, potek sanacije pa močno ovirajo vremenske razmere, saj so bila dela v gozdu zaradi snega in razmočenosti terena skoraj nemogoča v preteklem mesecu in pol, razmere pa se tudi v drugi polovici marca ne izboljšujejo.
Načrt sanacije določa tudi ukrepe obnove poškodovanih gozdov do leta 2023. Zaradi decembrskega vetroloma bo tako potrebno dodatno obnoviti 5.450 hektarjev gozda, večinoma z naravno obnovo, slabih 10 odstotkov ali 432 hektarjev pa tudi s saditvijo sadik, za kar bo potrebno v prihodnjih letih zagotoviti približno milijon sadik gozdnega drevja.
Več prireditev
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pripravljajo na Zavodu za gozdove Slovenije več dogodkov z namenom izobraževanja in osveščanja javnosti o pomenu slovenskih gozdov. Osrednja prireditev bo danes v Šentrupertu na Dolenjskem, po Sloveniji pa se bo zvrstilo še več drugih dogodkov. Združeni narodi pa preverjajo, koliko poznate pomen gozdov v mestih s kvizom.
