Tiskane izdaje
Po lanski uspešni kampanji proti gradnji hidroelektrarn na balkanskih rekah je ekipa iz zavoda Leeway Collective in nevladne organizacije WWF Adria v Trenti začela novo enomesečno kampanjo za ohranitev naravnih rek. Tokrat kajakaši z vse Evrope s podporniki in predstavniki nevladnih organizacij moč svojih rok, tenkočutni posluh za krhko naravno ravnovesje in streznitveni glas o netrajnostnosti hidroenergije usmerjajo v dve reki, ki jima na več mestih grozijo zajezitve: smaragdno Sočo in njeno lepo črnogorsko sestro Moračo.
Balkan Rivers Tour je lani postal največja akcija za ohranjanje prostotekočih rek v Evropi. Tudi zaradi njenega pritiska so bili ustavljeni projekti zgraditve sedmih jezov na rekah v balkanski regiji. »To sicer pomeni, da jih moramo ustaviti še 2693 od skupno 2700 načrtovanih, a od enomesečne akcije tako ni bilo mogoče pričakovati, da bo rešila vse težave, o motivu za letošnje nadaljevanje spregovori Rok Rozman, ekstremni veslač, biolog in idejni vodja kampanje.
Hidroenergija ena najhujših onesnaževalk podnebja
Hidroenergija nikakor ni zelena alternativa, trdi Rozman. V Bruslju jo imajo za čisto zaradi ničelnih izpustov toplogrednih plinov iz hidroelektrarn, vendar ta argument ne drži. »V zadnjih letih je bilo objavljenih nekaj odmevnih referenčnih raziskav, ki so pokazale, da so hidroakumulacije ena najhujših onesnaževalk podnebja s toplogrednimi plini. Z zajezitvijo velike površine ostane pod vodo ogromno organske snovi, ki v nekaj letih iz spodnje plasti posrka ves kisik. Poleg tega pri razpadanju organske snovi brez prisotnosti kisika nastaja metan, ki ima štirikrat večji toplogredni učinek kot ogljikov dioksid.«
Zagnali smo se v reševanje podnebja, pri tem pa nekoliko pozabili, da bomo s konceptom hidroenergije uničili okolje, pravi Rozman. Kako se rešiti iz te zanke? Najpomembneje je, da začnemo energijo bolj ekonomično porabljati, tako na ravni države kot posameznika. Drugi korak je decentralizacija njene proizvodnje, saj se je pri transportu ogromno porazgubi. »Če pa kljub temu ugotovimo, da proizvajamo premalo elektrike, bi se morali konsenzualno dogovoriti, koliko je potrebujemo, in izdelati načrt za gradnjo različnih elektrarn: sončnih, vetrnih in hidroelektrarn.« Nedvomno bo zrasla tudi še kakšna slednja, vendar je ni smiselno postaviti na najlepših rekah,« je realen.
Soča potrebuje trajnostni turizem, ne novih zajezitev
»Kljub vsem dejstvom v prid prostotekočih rek nekateri v njih ne vidijo drugega kot energetski potencial in s tem imenitno priložnost za donosen posel. Čeprav so bile evropske reke zadnje stoletje pod velikim pritiskom hidroenergetskih lobijev, se je nekaterim uspelo obdržati v prvotnem stanju. Te so lahko zgled in dokaz, da obstaja druga pot. Ni boljšega primera kot je Soča − njen zgornji, nepregrajeni tok je magnet za številne Slovence in turiste z vsega sveta, ki tu najdejo nekaj, kar so doma že izgubili. Uničiti jo za dva dodatna megavata električne energije je nesprejemljivo. Poleg tega bi dodatna zajezitev Soče in njenih pritokov gorvodno od Tolmina pomenila kršitev zakona iz leta 1976, ki Sočo s pritoki nad Tolminom razglaša za nedotakljivo.« Organizatorji kampanje Balkan Rivers Tour 2 (BRT2) bodo zato od Soških elektrarn Nova Gorica zahtevali, da iz dolgoročne vizije umaknejo načrt za dodatno zajezitev zgornjega toka Soče ter Učje in Idrijce.
Starta BRT 2 se je udeležil tudi župan občine Bovec Valter Mlekuž: »Občina Bovec ni seznanjena s kakršnokoli namero o zajezitvah na reki Soči, vsekakor pa tudi prostorski načrt občine tega ne predvideva in bi kot župan nameri nasprotoval,« je bil odločen. Dodal je, da so prebivalci krajevne skupnosti Žaga pobudo za gradnjo hidroelektrarne na reki Učji protestno zavrnili, sam pa je dolžan zaščititi mnenja in interese lokalnega prebivalstva.
»Dolina Soče ima zelo jasno pozicijo na turističnem trgu − smo prepričljivo vodilna destinacija na področju aktivnosti v naravi. Prav reka Soča je bila in ostaja hrbtenica naše ponudbe, saj so ribolov, kajakaštvo in rafting temelj našega avanturističnega turizma. Soča je zakladnica doživetij za vse občudovalce, rast turizma v zadnjih letih pa dokazuje, da domačinom, ob primernem spoštovanju, zagotavlja tudi vir zaslužka in boljšo kakovost življenja,« je na novinarski konferenci dejal direktor Lokalne turistične organizacije Bovec Janko Humar.
Morača − kot Soča pred šestdesetimi leti
Kajakaši bodo Sočo v štirih dneh preveslali od izvira pod Vršičem do izliva v Jadransko morje v naravnem rezervatu Isola della Cona. Na poti bodo morali obiti kar sedem jezov, tri na slovenski in štiri na italijanski strani, med spustom pa bodo s fotografijami in videi dokumentirali drastično spremembo, ki jo doživi reka pred jezom in po njem. Nato se bodo s trajektom podali v Grčijo, od koder se bodo podali na tritedensko raziskovanje krajev v grških, albanskih in črnogorskih Dinarskih Alpah, kjer po besedah Roka Rozmana lahko v enem dnevu kajakiraš, smučaš in loviš ribe. Posnetke bodo plasirali v revije za avanturistični turizem in s tem lokalnim prebivalcem pomagali vzpostaviti trajnostno turistično ponudbo. »Naš cilj je vse kraje prikazati kot našo Soško dolino, da njihove lepote ne bodo uničene.«
Ogromen neizkoriščen potencial je Morača v Črni gori, ki jo Rozman opisuje kot prelepo reko, polno brzic in kanjonov, podobo Soče izpred 60 leti; v njej živi celo endemična soška postrv. »Z minimalno investicijo v turizem bi na njej lahko naredili Eldorado za navdušence outdoora. Namesto tega hočejo zgraditi pet precej velikih hidroelektrarn z investitorji iz Kitajske in Turčije ter uničiti reko, ki ima nezajezeno celotno porečje.«
Morača napaja Skadarsko jezero, ki je največje jezero v JV Evropi, in biodiverzitetna vroča točka za ptice, ribe, plazilce in polže. »Po koncu ledenih dob so ribe iz tega jezera naselile preostalo Evropo. Obstaja teorija, da je iz njega v Sočo po ledenih dobah prišla tudi soška postrv. Če je treba kaj zaščititi na Balkanu, je to Skadarsko jezero. A če bodo na Morači zgradili jezove, bodo uničili tudi jezero,« je prepričan Rozman. Poleti bi namreč gladina že zdaj precej plitvega jezera drastično upadla. Ogrožajo ga tudi načrti gradnje »eko« turističnega resorta s pet tisoč posteljami.
Kajakaši bodo Moračo preveslali od izvira pod goro Rzača, prek Skadarskega jezera in Bojane, v katero se izliva, po tej pa naprej do Jadranskega morja, v katerem bodo spet, takrat dokončno, zaključili enomesečno kampanjo. Spremljali jo bodo čistilne akcije rek, pohodi, okrogle mize, koncerti in filmski večeri, na katere so vabljeni vsi ljubitelji narave in rek brez jezov.
