Hitri vlaki lahko nadomestijo letala

Promet v Evropski uniji porabi že četrtino energije, od tega je je 95 odstotkov iz nafte, in edini povečuje emisije.

Objavljeno
22. januar 2015 17.54
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Bruselj – »Industrija je zmanjšala emisije za 32 odstotkov, gospodinjstva za 24, energetika za 16, promet pa jih je v istem času povečal za 28 odstotkov,« pravi evropski poslanec Zelenih Michael Cramer. Konkurenca oblik prometa pa je porušena.

Cilj Evropske unije je nič prometnih emisij v večjih urbanih centrih do leta 2030. Carlo van de Weijer z Univerze za tehnologijo v Eindhovnu ob tem pravi, da se mora človek že vso zgodovino premikati z enega kraja na drugega natančno eno uro in šest minut vsak dan. Cena avtomobilistično usmerjene mobilnosti pa danes dosega zaradi nevarnosti od 1,8 do 2,3 odstotka BDP države, zaradi vpliva na okolje od 0,3 do 1,4 odstotka, zaradi gneče pa od 0,9 do 1,2 odstotka BDP. Povedal je še, da hrupa ni upošteval. Suzanne Hoadley iz programa Polis, ki združuje 65 mest in regij v prizadevanjih za prehod od avtomobila na javni prevoz, hojo in kolesarjenje, je potrdila, da to prinaša varnejše ceste za vse, boljši zrak in bolj zdrave državljane.

Podatki so pomembni

Za učinkovit javni prevoz, izposojo koles ali tudi avtomobilov so pomembne odprte prometne podatkovne baze, iz katerih je jasno razvidno, kje so zapore cest, kje so na voljo prosta parkirna mesta za kolesa, kje je gneča in kdaj odpelje avtobus, vlak ali metro. To prinese večji doseg, manjše stroške in gospodarske koristi, zlasti za prevoznike. Javni prevoznik v Madridu ima tako 25 milijonov klikov na mesec, v Rimu celo 30 milijonov. V nekaterih mestih gredo še dlje in beležijo najbolj uporabljane kolesarske poti, zraven pa zbirajo tudi predloge za izboljšanje.

Eric Jonnaert, generalni sekretar Evropske zveze proizvajalcev avtomobilov (ACEA), je povedal, da v večini velikih mest javni prevoz ni sledil razvoju. »Tudi zato smo zdaj na točki, ko na novo izumljamo mobilnost. Najprej smo uvajali čistejše gorivo, potem izboljševali zgorevanje goriva, zdaj proučujemo možnosti informacijske tehnologije. Tehnično je mogoče narediti marsikaj, tudi avto, ki vozi sam, popravila na daljavo in drugo, vprašanj pa je veliko. Kaj če nekdo vdre v računalnik avta, ki vozi sam? Vse avtomobilske družbe zdaj tudi preizkušajo sisteme izposoje avtomobilov. A za to je nujno sodelovanje lokalnih skupnosti, saj je treba zagotoviti parkirne prostore,« pravi Jonnaert.

S kolesarji večja varnost

Weijer je povedal, da je danes na Nizozemskem 25-krat manj nevarnosti za smrtno nesrečo na cesti kot leta 1970, kar je pripisal urejeni infrastrukturi. Na vprašanje Dela, koliko je povečana varnost na cestah povezana z dejstvom, da so se Nizozemci leta 1970 zaradi velike gneče na cestah odločili za spodbujanje kolesarstva in da je smrtnost na cestah skoraj natančno obratnosorazmerna z večanjem deleža kolesarjev, je Weijer najprej odgovoril, da so zdaj v 40 odstotkov nesreč vključeni kolesarji, zlasti starejši z novimi električnimi kolesi. Na podatek, da se velika večina nesreč starejših zgodi na domačih dvoriščih, pa je dogovoril, da drži, da se je število nesreč zelo zmanjšalo z uvedbo koles, ki z električnim pogonom le pomagajo pri pritiskanju pedalov. Napovedal je še, da bo svoje podatke primerjal s podatki kolesarskih združenj.

Navdušena kolesarka je tudi komisarka za promet Violeta Bulc. »Ta ne dovolj izkoriščena oblika prevoza bo prišla v ospredje s predsedovanjem Danske in Nizozemske. Živim precej daleč od stavbe evropske komisije, ob vseh obveznostih pa tudi še nisem našla za kolo prijazne poti do službe. Spomladi si bom sicer pripeljala kolo v Bruselj. Kolesa so zelo gibčna in zmanjšujejo gnečo, na kolesu smo veliko bolj povezani z okoljem, to je zelo dobra alternativna oblika mobilnosti,« je povedala Bulčeva. V komisiji so prepričani, da lahko njena močna naklonjenost kolesarjenju vpliva tudi na prometno politiko, zlasti če komisarka svojo naklonjenost prenese še na druge.

Vlaki so podcenjeni

Michael Cramer meni, da lahko podnebne cilje, poveznost EU in pošteno konkurenčnost dosežemo le s spremembo mobilnosti. »Pred drugo svetovno vojno je vlak iz Berlina do Wroclawa vozil dve uri. Zdaj traja vožnja tri ure. Poljaki so posodobili železnico, Nemci pa ne, manjka 50 kilometrov, za katere je treba zamenjati lokomotivo,« prometne nelogičnosti razlaga Cramer. Razmere so take zato, ker železnice tekmujejo s cestami, pri čemer vsaka lokomotiva plača uporabo vsakega metra tirov, motorna vozila pa le uporabo 0,9 odstotka cest. Vlak iz Berlina v Bruselj je poleg tega trikrat dražji in vzame trikrat več časa kot letalo, ki pa neprimerno bolj onesnažuje okolje. Ob tem, da se hitri vlaki splačajo že na razdaljah nad 250 kilometrov. Cramer ugotavlja, da se to najbolje vidi pri že izpeljanih projektih. Iz Londona v Pariz nihče več ne leti.

»Več prometa bi moralo po železnicah in vodi, vendar ta trend ne deluje. Cestna vozila in letala zagotavljajo hitro dostavo od vrat do vrat. Nujno je načelo onesnaževalec plača,« pravi evropski poslanec Wim van de Camp (EPP). Ismail Ertug (S&D) pa pričakuje, da bo komisija v evropskem parlamentu predstavila celovito študijo, koliko stane katera oblika prevoza in v katero je smiselno vlagati. Opozoril je še na blokade držav pri projektih, da hoče predsednik komisije Jean Claude Juncker iz proračuna za promet vzeti tri milijarde evrov in da je premalo pozornosti namenjene urbani mobilnosti, saj pri tej emisije najhitreje rastejo.