Hrane zavržemo manj, a je še ne cenimo dovolj 

Gospodinjstva prispevajo polovico vse zavržene hrane, ozaveščanje očitno ne pomaga. 
Objavljeno
11. december 2018 17.00
Posodobljeno
11. december 2018 17.05
Veliko možnosti za izboljšave imata gostinstvo in strežba, kjer do zdaj niso sprejeli opaznejših ukrepov za zmanjševanje zavržkov hrane. FOTO: Matej Družnik
Po triletnem obdobju, ko so se količine odpadne hrane v Sloveniji povečevale, se je lani stanje nekoliko izboljšalo. Prebivalec je povprečno zavrgel 64 kilogramov hrane ali tri kilograme kruha manj kot pred dvema letoma. Gospodinjstva pa s hrano še vedno zelo nepremišljeno ravnajo.

Količina odpadne hrane se je lani zmanjšala za štiri odstotke.
V gospodinjstvih je nastala polovica vse zavržene hrane.
Največ odpadne hrane se predela v bioplinarnah.


Med skoraj 131.800 tonami odpadne hrane, ki smo jo proizvedli lani, je bilo skoraj 40 odstotkov užitnega dela, ki bi ga z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko zmanjšali ali preprečili. Preračunano na prebivalca to pomeni, da je bilo med 64 kilogrami zavržene hrane 24 kilogramov hrane, ki bi jo lahko rešili in zaužili, ugotavljajo na statističnem uradu (Surs), ki je prvič po letu 2016 objavil revidirane podatke o količinah nastale odpadne hrane in ravnanju z njo v daljšem obdobju 2013–2017. Revizija je rezultat drugega mednarodno podprtega projekta, v katerem je Surs metodologijo nadgradil za statistično spremljanje odpadne hrane in izboljšal kakovost podatkov na ravni države.
 

Zavržena hrana nas veliko stane


Odpadna hrana predstavlja le dva odstotka celotne količine vseh odpadkov – ta se zaradi gospodarskega razvoja in drugih dejavnikov povečuje –, vendar nas drago stane, saj z njo zavržemo tudi veliko energije, vode, kmetijske zemlje in pospešujemo podnebno segrevanje. Že več let največji delež odpadne hrane, kar polovica, nastane v gospodinjstvih. Lani so proizvedla 67.600 ton odpadne hrane; v primerjavi z letom 2016 je bila ta količina za malo več kot odstotek manjša, v primerjavi z letom 2013 pa za nekoliko več kot sedem odstotkov večja. Drugi največji delež odpadne hrane, tretjinski, prispevajo gostinstvo in druge dejavnosti, v katerih se streže hrana, na primer v šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele. V teh dejavnostih je lani nastalo nekoliko manj kot 40.600 ton odpadne hrane, kar je za skoraj osem odstotkov manj kot leta 2016, a za skoraj šest odstotkov več kot leta 2013.

image
Količina zavržene hrane v zadnjih letih. FOTO: Infografika Delo


Nekoliko več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili – glavni vzrok so poškodbe pri transportu, nepravilno skladiščenje in pretečen rok uporabe –, nekoliko manj kot desetina pa pri proizvodnji hrane, vključno s primarno dejavnostjo. Trgovci in distributerji so lani v primerjavi z letom prej zavržke hrane zmanjšali za deset odstotkov (na 13.100 ton), medtem ko so jih proizvajalci povečali za dva odstotka na skoraj 10.500 ton.
 

Trgovci bi donirali več


Vzroki za nastanek presežkov hrane v gospodinjstvih so kompleksni, osnoven pa je nespoštovanje in nepovezanost s celotnim ciklom pridelave hrane, pravijo v ljubljanski Snagi, kjer si že več let prizadevajo za spreminjanje potrošniških vzorcev in navad, posebno s spodbujanjem premišljenega kupovanja in praktičnimi nasveti o pravilnem shranjevanju živil v hladilniku in načrtovanju obrokov.

image
Izvor odpadne hrane. FOTO: Infografika Delo


Veliko možnosti za izboljšave imata gostinstvo in strežba, ki doslej nista sprejela opaznejših ukrepov za zmanjševanje količin zavržene hrane na ravni dejavnosti. Na Turistično gostinski zbornici Slovenije kot primere dobrih praks izpostavljajo Hotele Bernardin, ki v okviru projekta Zero waste (Nič odpadkov) že tri leta merijo ostanke hrane, na podlagi katerih bodo sprejeli ustrezne ukrepe, hotel Ribno, ki prav tako posluje v smeri Nič odpadkov, in dogodek Odprta kuhna v Ljubljani, kjer gostinci ob koncu dneva podarijo neprodane obroke in sestavine v humanitarne namene.

Bolj se trudijo veliki trgovci, ki zavržke zmanjšujejo z optimizacijo načrtovanja in naročanja blaga, pogostejšo dostavo svežih živil, sprotno pripravo in dopeko na prodajnem mestu ter akcijskimi cenami živil pred iztekom roka uporabe. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami hrano tudi donirajo socialno ranljivim, kar jim prinaša davčne ugodnosti. Samo ena humanitarna organizacija, Zveza Lions klubov Slovenije, ki sodeluje s 70 trgovinami, je leta 2016 zbrala 276 ton hrane iz trgovin. Rešene bi bilo lahko še več hrane, vendar so težave z logistiko – prevzemanjem in dostavo hrane –, ki je v celoti na ramenih prostovoljcev nevladnih organizacij, opozarjajo trgovci.

image
Koliko hrane zavrže prebivalec? FOTO: Infografika Delo


Koliko ton hrane na leto zavržejo, ni želela razkriti nobena trgovska veriga, prav tako na panožni ravni nimamo zaveze za zmanjšanje količin zavržene hrane kot, na primer, britanski trgovci. Ti so skladno s cilji trajnostnega razvoja naznanili, da bodo do leta 2030 količine zavržene hrane zmanjšali za polovico. Na Trgovinski zbornici Slovenije podobne poteze ne načrtujejo. »Cilj zmanjšanja količin zavržene hrane je del odločitev posameznega trgovskega subjekta,« so zapisali.