Imamo čistilne naprave za hiše, na jugu še za mesta ne

Najbogatejše slovenske občine subvencionirajo čistilne naprave za hiše, južno od nas so še daleč od tega

Objavljeno
23. november 2019 08.00
Posodobljeno
23. november 2019 08.00
V Karlovcu so v evropskem projektu poleg čistilne naprave postavili še sladkovodni akvarij. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Slovenija lahko s sodelovanjem z območjem nekdanje Jugoslavije tamkajšnjim državam prinese veliko znanja o ravnanju z vodo, pravočasnem opozarjanju na nevarnost poplav in tudi pomaga pri ozaveščanju otrok. Pri vsem je zelo dejavna Vodna agencija, ki bo s svojimi programi prek Madžarske prišla do Bruslja.

Za pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode v Krškem in Kostanjevici na Krki skrbi Kostak. To je delniška družba, v kateri ima zaradi jedrske elektrarne in še nezgrajenega odlagališča radioaktivnih odpadkov ena najbogatejših občin, Krško, 45-odstotni delež. Jože Leskovar, direktor komunale v Kostaku, je povedal, da upravljajo 825 kilometrov vodovodov, v občini Krško pa je kar 158 naselij, zato je za kakovost vode težje skrbeti. Glavno čistilno napravo imajo v družbi Vipap Videm, ki ima zmogljivost 180.000 populacijskih enot (onesnaženje vode, ki ga povzroči en človek), od tega je za gospodinjstva na voljo 16.000 PPE. »Njim koristi naša organsko bogata odpadna voda, zato dosežemo tudi 25.000 PPE,« je povedal Leskovar.

image

Direktor komunale v Kostaku Jože Leskovar. FOTO: Janoš Zore


Druge čistilne naprave so manjše, v Brestanici za 4800 PPE, za območje Jelš in Goric in tudi Kostanjevice na Krki je dovolj 1000 PPE, za Podbočje 500 PPE za dvorec Rajhenburg pa 50 PE. Občina take naprave subvencionira 70- do 75-odstotno. Imajo tudi program malih čistilnih naprav za tiste, ki se ne morejo priključiti na kanalizacijo. Občina te naprave subvencionira od 75- do 95-odstotno, Kostak pa izvaja nadzor in čiščenje na tri leta. Poleg tega tisti, ki bolj onesnažujejo vodo, plačajo več.

95

odstotkov denarja za malo čistilno napravo lahko da občina Krško


image
Vodno zajetje Zvir je le šest metrov nad morjem, kupola pa je zaščita pred nesnažnimi padavinami. FOTO: Mavric Pivk/Delo


Vir vode pet metrov nad morjem


Malo slabše je že na Reki. Andrej Marochini, generalni direktor Vodovoda in Kanalizacije Rijeka, je pojasnil, da je njihov glavni izvir pitne vode Zvir, skupaj pa imajo šest črpališč vode. Zvir je na petih metrih nadmorske višine, zato porabijo veliko elektrike, da spravijo vodo na vzpetine nad mestom. Kanalizacijo je na Reki podobno težko graditi, za 213 kilometrov kanalov so potrebovali 125 gradbenih dovoljenj. Evropa pokrije 70 odstotkov projekta, zato pa bi morala biti kanalizacija vezana na čistilno napravo do leta 2023. Marochini je povedal, da upajo, da bo sklenjen dogovor, ki bo roke preložil na leto 2025.

image
Zvir v Reki. FOTO: Mavric Pivk/Delo


Na vprašanje Dela, ali jih kaj skrbi dvigovanje morske gladine, je Marochini odgovoril, da to zelo skrbno spremljajo.
Vsa gospodinjstva za odvajanje odpadne vode plačujejo enako ceno, tudi tisti, ki jim štirikrat na leto praznijo nepretočne greznice. Višje položnice imajo le tisti, ki greznic ne praznijo. »Ni smiselno govoriti o čisti podzemni vodi, če imate prepustne greznice,« pravi Marochini in doda, da so na Reki začeli graditi kanalizacijo, ko je nekaj ljudi umrlo zaradi bolezni, ki jih prinaša fekalno onesnažena voda.

125

gradbenih dovoljenj so za 213 kilometrov kanalov potrebovali na Reki, odplak še ne čistijo


Sladkovodni akvarij


V Karlovcu imajo čistilno napravo z zmogljivostjo 98.500 PPE. Načrtujejo kogeneracijo na bioplin, imajo pa tudi projekt za solarno sušenje blata. Del očiščene vode gre v jezero, del je uporabijo v čistilni napravi, sicer pa jo odvajajo v Kolpo. Čistilna naprava je stala 30 milijonov evrov, od tega je Karlovac plačal milijon evrov. Zaposlenih je deset ljudi, ki delajo v treh izmenah. Čistilna naprava sicer ni niti polovično izkoriščena, priključiti morajo še 10.000 prebivalcev.

image
Čistilna naprava je Karlovac stala milijon evrov, drugo sta dali država in Evropa. FOTO: Mavric Pivk/Delo


So pa v Karlovcu v sklopu evropskega projekta uredili akvarij sladkovodnih rib, v njem je 83 vrst od skupaj več kot 150 vrst rib na Hrvaškem, ki ima tudi 36 za območje endamičnih vrst rib.


Voda iz onesnažene Donave


Marina Marčetić iz podjetja Vodovod in Kanalizacija Novi Sad je povedala, da imajo 1500 kilometrov vodovoda in 1200 kilometrov kanalizacije. Do leta 2021 naj bi zgradili še čistilno napravo z zmogljivostjo 400.000 PPE, vendar se to ne bo uresničilo, nov načrt je gradnja od 70 do 80 milijonov evrov vredne čistilne naprave do leta 2030. Imajo pa 500.000 dnevnih migrantov.

image
Če imaš odprte greznice, ne moreš govoriti o pitni vodi, pravijo na Reki. FOTO: Mavric Pivk/Delo


Pitno vodo v Novem Sadu dobijo iz črpališč ob Donavi, ki pa je zaradi številnih onesnaževalcev ogrožena. Družba je tako že morala preprečiti ureditev kampa za glasbeni festival Exit.

2030.

leta bi Novi Sad lahko dobil čistilno napravo za odpadne vode, ki se zlivajo v Donavo


Še huje pa je v Vrbasu s 50.000 prebivalci, je prepričana Danijela Stojković Jovanović iz nevladne organizacije Svet in Donava, ki velja za črno točko Vojvodine in Srbije in kjer se dogaja tudi korupcija. »Ko so sprejeli odločitev za gradnjo čistilne naprave, smo bili res srečni. A po osmih letih naprava še ne daje znakov, da bi lahko začela delovati. Celoten projekt je stal 24,5 milijona evrov, od tega je Evropska unija prispevala 15,5 milijona evrov. Več kot 60 odstotkov prebivalcev še ni priključenih na kanalizacijo, kar je za napravo, ki ima zmogljivost 120.000 PPE seveda premalo,« pravi Stojkovićeva in še pojasni, da industrija okleva pri priključitvi na kanalizacijski sistem, večina prebivalcev pa te možnosti nima.

image
V zajetju se znajdejo tudi ribe, ki pa pobegnejo nazaj v jamo, ko ga praznijo. FOTO: Mavric Pivk/Delo


Opozorila je, da je po osmih letih velik del opreme ostal brez jamstva, poleg tega se je občina Kula odločila, da bo težavo rešila sama in zgradila lastno čistilno napravo. »Že Budimpešta ne čisti vseh svojih odpadnih vod, vsi nižje od nje pa tudi onesnažujemo Donavo. Vode je nujno treba zaščititi,« še pravi Stojkovićeva.