Industrija glavni krivec za onesnaževanje okolja

Kljub nenehnemu okoljskemu ozaveščanju in zmanjševanju proizvodnje zaradi gospodarske krize je industrija tako v Sloveniji kot v svetu še vedno glavni krivec za obremenjevanje okolja z odpadki, izpusti toplogrednih plinov in odpadnimi vodami.

Po podatkih Statističnega urada RS je industrija v Sloveniji leta 2010 proizvedla več kot tri milijone ton odpadkov in skoraj 15 milijonov kubičnih metrov odpadne vode. Preskrba z vodo v industriji je bila ocenjena na dobrih 900 milijonov kubičnih metrov. Za varstvo okolja je industrija leta 2010 vložila malo manj kot 91 milijonov evrov oziroma približno šest odstotkov od celotnih bruto investicij industrije v nova in rabljena osnovna sredstva.

Investicije za varstvo okolja v industriji so najvišjo vrednost dosegle leta 2007, ko jih je bilo za skoraj 150 milijonov evrov oziroma približno 8,2 odstotka od celotnih bruto investicij industrije v nova in rabljena osnovna sredstva, nato pa so se iz leta v leto zmanjševale. Leta 2010 je industrija investirala v varstvo okolja 39 odstotkov manj sredstev kot leta 2007.

Milijon ton odpadkov industrija znova reciklira

Od odpadkov, ki so leta 2010 nastali v industriji, jih je bilo interno predelanih 42 odstotkov, interno odstranjenih 12 odstotkov, v nadaljnje ravnanje z odpadki je bilo oddanih 40 odstotkov teh odpadkov, preostalih šest odstotkov pa je bilo začasno skladiščenih ali izvoženih v tujino. V okviru interne predelave je bilo leta 2010 recikliranih oziroma znova vključenih v proizvodni proces več kot milijon ton odpadkov, kar je 36 odstotkov celotne količine v industriji nastalih odpadkov.

Količine industrijskih odpadkov se zadnja leta zmanjšujejo. Leta 2010 so se zmanjšale za štiri odstotke glede na leto 2009, ko so se zmanjšale za tri odstotke glede na leto 2008. Podobno je tudi pri celotni količini odpadkov iz proizvodih in storitvenih dejavnosti.

Največ toplogrednih plinov pri proizvodnji energije

V Sloveniji je bilo leta 2009 iz industrije izpuščenih v ozračje 56 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Največ, 67 odstotkov, izpustov toplogrednih plinov iz industrije je ustvarila preskrba z električno energijo, predelovalne dejavnosti so ustvarile 29 odstotkov teh izpustov, rudarstvo pa najmanj, le štiri odstotke. Leta 2009 so se izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji opazno zmanjšali. V industriji so se leta 2009 zmanjšali za 11 odstotkov glede na leto pred tem. Tolikšno zmanjšanje je bilo posledica gospodarske krize v Sloveniji in po svetu.

Po ocenah Evropske okoljske agencije (EEA – European Environment Agency) so se izpusti toplogrednih plinov v EU27 leta 2009 zmanjšali za sedem odstotkov v primerjavi z letom 2008. V EU27 je leta 2009 največ, 59 odstotkov izpustov toplogrednih plinov nastalo pri proizvodnji energije, 20 odstotkov pri transportu, deset odstotkov v kmetijstvu, sedem odstotkov v industrijskih procesih ter trije odstotki pri uporabi topil in drugih proizvodov ter pri ravnanju z odpadki.

Kazalnik okoljske naravnanosti industrije in drugih dejavnosti gospodarstva je tudi uvajanje tako imenovanih sistemov za ravnanje z okoljem, kot so mednarodni standard ISO 14001, shema EMAS, okoljski znaki in podobno. Prednost uvedbe teh sistemov ni le v zadostitvi okoljski zakonodaji in zmanjšanju stroškov, temveč v povečanju konkurenčnosti pri trženju izdelkov, tehnologij in znanj na mednarodnih trgih ter pri širjenju trga poslovanja podjetij.

V Sloveniji zaostajamo pri vpeljavi sheme EMAS

Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo v Sloveniji leta 2009 registriranih 191 podjetij s certifikatom ISO 14001 na milijon prebivalcev, povprečje EU27 pa je bilo 162 organizacij na milijon prebivalcev. Največ po standardu ISO 14001 registriranih podjetij na milijon prebivalcev sta imeli Švedska in Češka. Prva 449 in druga 446.

Število slovenskih podjetij, ki so vključena v shemo za ravnanje z okoljem EMAS, je v primerjavi s standardom ISO 14001 skromnejše. V Sloveniji so bili do vključno leta 2011 podeljeni le trije certifikati za shemo EMAS, v EU27 pa je bilo v to shemo v povprečju vključenih devet organizacij na milijon prebivalcev. Največ organizacij, 33, registriranih po shemi EMAS na milijon prebivalcev, je bilo v Avstriji, v Španiji 26, Italiji 18 ter v Nemčiji in na Danskem po 17.

Slovenija je lani podelila sedem okoljskih znakov in se tako uvrstila nad povprečje EU27. Leta 2011 je bilo v EU27 podeljenih 1150 okoljskih znakov. Največ, 6,2 okoljska znaka na milijon prebivalcev je bilo podeljenih v Italiji, ki ji sledi Francija s 3,9 okoljska znaka na milijon prebivalcev. V Sloveniji in tudi v EU največ, več kot 60 odstotkov izpustov toplogrednih plinov nastane pri proizvodnji električne energije.