Izginjajoče Aralsko jezero (VIDEO)
Nekoč in danes: Aralsko jezero ima le še desetino nekdanje velikosti.
Odpri galerijo
Aralsko jezero FOTO: Earth Observatory
Aralsko jezero je bilo nekoč četrto največje jezero na svetu, zdaj pa obsega le še desetino nekdanje velikosti.
Oaza sredi sušnega območja se je napajala z vodo rek, ki so pritekale iz oddaljenih gora, nato pa je v 60. letih takratna Sovjetska zveza glavni žili jezera – Sir Darjo in Amu Darjo – preusmerila v sušne ravnice Kazahstana, Uzbekistana in Turkmenistana, da bi postale rodovitno območje, primerno za kmetijstvo.
Od takrat Aralsko jezero, nekoč veliko 68.000 kvadratnih kilometrov, počasi izginja. Kako, je videti na novem posnetku, ki so ga iz satelitskih slik sestavili pri Nasinem observatoriju Zemlje:
Posledice za okolico jezera so bile ogromne. Ribištvo, od katerega je živelo okoliško prebivalstvo, je propadlo. Preostala voda je postajala čedalje bolj slana in onesnažena s kemikalijami, uporabljenimi v kmetijstvu. Sledila je degradacija tal, območje pestijo čedalje pogostejši peščeni viharji, pri čemer veter pobira delce z dna jezera. Spremenilo se je lokalno podnebje, zime so bolj mrzle, poletja bolj vroča.
Leta 2005 so na severnem delu jezera zgradili še jez. Žepi na severu so se tako znova napolnili z vodo, jug pa se je še bolj sušil naprej.
Oaza sredi sušnega območja se je napajala z vodo rek, ki so pritekale iz oddaljenih gora, nato pa je v 60. letih takratna Sovjetska zveza glavni žili jezera – Sir Darjo in Amu Darjo – preusmerila v sušne ravnice Kazahstana, Uzbekistana in Turkmenistana, da bi postale rodovitno območje, primerno za kmetijstvo.
Od takrat Aralsko jezero, nekoč veliko 68.000 kvadratnih kilometrov, počasi izginja. Kako, je videti na novem posnetku, ki so ga iz satelitskih slik sestavili pri Nasinem observatoriju Zemlje:
Posledice za okolico jezera so bile ogromne. Ribištvo, od katerega je živelo okoliško prebivalstvo, je propadlo. Preostala voda je postajala čedalje bolj slana in onesnažena s kemikalijami, uporabljenimi v kmetijstvu. Sledila je degradacija tal, območje pestijo čedalje pogostejši peščeni viharji, pri čemer veter pobira delce z dna jezera. Spremenilo se je lokalno podnebje, zime so bolj mrzle, poletja bolj vroča.
Leta 2005 so na severnem delu jezera zgradili še jez. Žepi na severu so se tako znova napolnili z vodo, jug pa se je še bolj sušil naprej.
Aralsko jezero leta 1989. FOTO: Earth Observatory
