Tiskane izdaje
Stanje se je po letu 2007 z novo zakonodajno uredbo, ki je uredila zunanjo razsvetljavo, izboljšalo. A s kasnejšim prihodom LED tehnologije, ki v prostor oddaja najbolj škodljivi modri spekter svetlobe, in vse večjo koncentracijo zunanjih oglasnih prikazovalnikov, sebi in okolju še naprej škodujemo bolj, kot si morda mislimo.
Na Gospodarskem razstavišču so oktobra na »obelisk« postavili velik digitalni zaslon za oglaševanje. »Ko se stemni, svetloba udarja neposredno v stanovanje. Brez temnih rolet ne bi mogla spati. Ne predstavljam si, kako mora biti stanovalcem na Dunajski cesti,« nam je povedala bralka iz Livarske ulice v Ljubljani, ki nas je opozorila na problem.
Svetloba ponoči zmanjšuje tvorbo melatonina
Je svetloba iz prikazovalnikov oglasov le moteča ali tudi nevarna? »Vse več znanstvenih raziskav kaže, da umetna svetloba v času nočnega spanja – ta je del naravnega bioritma – vpliva na tvorbo hormona melatonina, ki deluje antioksidativno, antidepresivno in antikancerogeno. Če telesu v daljšem obdobju primanjkuje melatonina, se poveča verjetnost, da oseba zboli za rakom na dojki ali prostati. Motnje spanja povečujejo depresijo, sladkorno bolezen in debelost. Za slabo spanje je dovolj že 0,1 luksa, kar je manjša osvetljenost, kot jo povzroča polna Luna,« pojasnjuje Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije, ki se že leta bori za okolju in ljudem prijazno razsvetljavo. Kolikokrat premočan je torej omenjeni veliki oglaševalski prikazovalnik? »LED prikazovalniki, kakršen je ta na Gospodarskem razstavišču, so tisočkrat premočni. Potrebno bi jih bilo odstraniti, ker so nadležni. Druge rešitve ni.«
Najbolj problematična
Problem pri LED prikazovalnikih je tudi menjavanje slike, saj se človek instinktivno odziva na spremembe. Poleg motnje spanja so oglasni prikazovalniki, nameščeni ob cestah, nevarni tudi za promet. »Ko se pelješ iz Bežigrada v center namesto na prehod za pešce nezavedno pogledaš na oglasni zaslon, ki se mu spreminja slika. Enako kot takrat, ko v sobi nekdo potrka na vrata in stopi. Nihče ne zadrži, da ne bi pogledal, to je človeku prirojeno.«
Oglasnih prikazovalnikov je v zadnjem času v Ljubljani čedalje več. Poleg že omenjenega so po besedah sogovornika nevarni tudi tisti v BTC, pri pošti nasproti Kozolca, na stavbi Abanke, na Šubičevi ulici itd. Razloga, zakaj smo v Sloveniji tako naklonjeni svetlobnemu oglaševanju, ne pozna. Je pa dejstvo, pravi, da bogate države nimajo veliko zunanjega oglaševanja, takšne kot mi, tik pred bankrotom, pa veliko. »V Švici, Nemčiji in Avstriji ne boste videli veliko zunanjih prikazovalnikov, razen izjemoma,« je kritičen Mohar.
Slovenija je leta 2007 sprejela uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je bistveno posegla na področje javne razsvetljave. V desetih letih naj bi občine zamenjale svetilke, ki so svetile vodoravno in v nebo, s takšnimi, ki svetijo v tla in zmanjšujejo onesnaženje, čeprav ga ne odpravljajo, saj se nekaj odstotkov svetlobe vseeno odbije nazaj v nebo. A ta uredba ne ureja razsvetljave z LED svetili, ki se v zadnjem času pojavljajo tudi v svetilkah javne razsvetljave. Ta tehnologija namreč leta 2007 še ni bila tako prisotna, njeni negativni učinki pa še dokaj neraziskani.
Ekološka katastrofa?
Kljub temu, dodaja naš sogovornik, da ima Slovenija med državami EU najbolj učinkovito razsvetljavo, je te preveč. »Zakaj potrebujemo razsvetljavo avtocest, izvozi so v večini držav EU v temi?«, se sprašuje. Zgovoren je tudi podatek, da ima Ljubljana 33.000 svetilk javne razsvetljave, avstrijski Gradec, ki ima enako število prebivalcev, pa samo 22.000.
Razlog za preobsežno javno razsvetljavo Mohar vidi predvsem v tem, da se projektira z namenom čim večje prodaje. Izvajalci pa »za vsak primer namestijo raje dvakrat ali trikrat več razsvetljave, kot je potrebno. Z javnim denarjem, se razume.«
Posledice, ki ji bo imela takšna razsvetljava na zdravje ljudi, bodo velikih razsežnosti, opozarja Mohar in dodaja, da so na Univerzi v Haifi v Izraelu prišli do ugotovitev, da je ulična razsvetljava pomemben povzročitelj raka na dojkah. »To, kar se dogaja v tem trenutku, je prava ekološka katastrofa. Proizvajalci tehnologije LED na vsak način želijo pospešiti prodajo svetilk in jih lansirati na čim več različnih trgov. Poleg tega, da je modra svetloba najbolj škodljiva človeškemu zdravju, najbolj onesnažuje nebo, saj se najbolj intenzivno siplje v atmosfero, je izredno škodljiva tudi za živali.«
Izgubili smo vodnega hrošča
Vpliva tudi na različne živalske vrste, ptice, metulje, netopirje idr., saj spreminja njihovo naravno vedenje, vpliva na njihov dnevni ritem in povzroča dezorientacijo, kar je bilo po besedah Moharja dokazano v številnih znanstvenih raziskavah. Zaradi svetlobnega onesnaževanja se skrajšuje čas živalske aktivnosti ponoči, zato imajo nekatere manj časa za prehranjevanje in razmnoževanje. Velikokrat opazen primer so žuželke, ki umetne vire svetlobe zamenjujejo za sonce ali luno in okoli njih krožijo do onemoglosti, se ne prehranjujejo in razmnožujejo, s čimer se zmanjšuje njihova številčnost in raznolikost, kar pa vpliva tudi na ostale živali, ki se z njimi prehranjujejo. Na Ljubljanskem barju je zaradi neprimerne razsvetljave znan primer izumrtja vodnega hrošča.
Edine sprejemljive svetilke LED so po besedah sogovornika tiste, ki imajo nizke nivoje in barvno temperaturo 300 kelvinov ali manj. »Žal so povsod v Sloveniji v javni razsvetljavi nameščene škodljive bele LED svetilke, razen v občini Šempeter Vrtojba, ki je v pravkar končanem projektu Futurelights namestila LED svetilke z ustrezno močjo, ki imajo bolj toplo barvo in so bolj prijetne za ljudi in okolje.
Nevarni avtomobilski žarometi
Modro-bele LED svetilke vse pogosteje najdemo tudi v žarometih avtomobilov. Te so po besedah Moharja izredno nevarne za pešce, saj jih zaslepijo bolj od obstoječih halogenskih žarnic. Njihovo uporabo naj bi zahtevali proizvajalci novih modelov avtomobilov, saj naj bi bilo že od daleč vidno, kdo ima novejšo tehnologijo. »Država bi morala to prepovedati, omejiti količino modre barve in tako zaščiti najšibkejši člen, pešce,« poudarja Mohar.
Toda ali ne drži, da razsvetljava zmanjšuje pojavljanje kriminala, osvetljene ceste pa zmanjšujejo prometne nesreče? V društvu Temno nebo Slovenije to odločno zavračajo, saj spremljajo tako strokovne članke kot tudi dogajanje na slovenskih cestah ponoči. Ugotavljajo, da za nobeno od teh nesreč ni bilo krivo pomanjkanje javne razsvetljave, ampak vedno le človeški faktor: utrujenost, alkohol ali previsoka hitrost.
