Izkaznica za strup
Si mislite, kako dragocen bo sredi decembra poletno mlad krompirček?
Odpri galerijo
V življenju se že vsaj 30 let prijazno borim z vsemi mogočimi škodljivci. FOTO: Ostariyanov/shutterstock
Na oddelku s »kemijo« v Agrarii sem prosil, naj mi prodajo nekaj »strupa« proti vrtnim škodljivcem. Pa me je prodajalka postavila na trdna tla: »Imate izkaznico, da smete kupovati te strupe?«
Vrtičkarji se namreč delimo na strupene in nestrupene. Nekateri lahko pridejo do čudežnih zvarkov, ki jim ohranijo pridelek, drugi obračamo zemljo, jo rahljamo, gnojimo, kupujemo semena in sadike ... za šport in zato, da pojimo na desetine drobnih, a lačnih bitij, ki komaj čakajo na takšne začetnike, da one preživijo jesen in zimo. Če ostane kaj pridelka za nas, smo lahko srečni, pa čeprav je krmežljav, obglodan in betežen na pogled.
Prodajalka je ocenila, da se bom ličink hrošča (strun) najbolje rešil tako, če bom ob vsaki sadiki solate vsadil nekaj prerezanih krompirčkov.
V življenju se že vsaj 30 let prijazno borim z vsemi mogočimi škodljivci. Polžem sem metal polžemor, nastavljal sem jim pivo, jih ponoči lovil z baterijo ... Ko sem sejal motovilec, sem zraven nasul kak kilogram sladkorja, da so mravlje raje odnašale sladkorne kristalčke namesto semen. Ob paradižnikih sem posadil baziliko proti smrdencem. Namakal sem koprive in z ogabno smrdljivo vodo škropil pridelek, da bi se znebil uši, kaparja, rilčkarja in ne vem še česa vse. Vsi ti ukrepi in še deset drugih podobnih so bolj pomagali vrtičkarski duši kot zatrtju škodljivcev. Toda počutil sem se ekološkega, koristnega in naprednega.
Sem pa še naprej v zadregi, ko v trgovinah in na tržnicah gledam bleščeče plodove in pridelke vseh vrst. Sprašujem se, ali tudi oni dajejo polžem pivo in mravljam sladkor, ličinkam hroščev pa krompir ali pa jih rešuje izkaznica za strupe. Zdaj na trnih čakam, kaj bo sredi septembra z mojo solato. Če bo kak škodljivec vseeno požrl solatne korenine, se bom tolažil in upal, da bo iz krompirčkov, ki sem jih posadil ob solati, do decembra zrasel vsaj kak grm s krompirjem. Si mislite, kako dragocen bo sredi decembra poletno mlad krompirček?
Vrtičkarji se namreč delimo na strupene in nestrupene. Nekateri lahko pridejo do čudežnih zvarkov, ki jim ohranijo pridelek, drugi obračamo zemljo, jo rahljamo, gnojimo, kupujemo semena in sadike ... za šport in zato, da pojimo na desetine drobnih, a lačnih bitij, ki komaj čakajo na takšne začetnike, da one preživijo jesen in zimo. Če ostane kaj pridelka za nas, smo lahko srečni, pa čeprav je krmežljav, obglodan in betežen na pogled.
Prodajalka je ocenila, da se bom ličink hrošča (strun) najbolje rešil tako, če bom ob vsaki sadiki solate vsadil nekaj prerezanih krompirčkov.
V življenju se že vsaj 30 let prijazno borim z vsemi mogočimi škodljivci. Polžem sem metal polžemor, nastavljal sem jim pivo, jih ponoči lovil z baterijo ... Ko sem sejal motovilec, sem zraven nasul kak kilogram sladkorja, da so mravlje raje odnašale sladkorne kristalčke namesto semen. Ob paradižnikih sem posadil baziliko proti smrdencem. Namakal sem koprive in z ogabno smrdljivo vodo škropil pridelek, da bi se znebil uši, kaparja, rilčkarja in ne vem še česa vse. Vsi ti ukrepi in še deset drugih podobnih so bolj pomagali vrtičkarski duši kot zatrtju škodljivcev. Toda počutil sem se ekološkega, koristnega in naprednega.
Sem pa še naprej v zadregi, ko v trgovinah in na tržnicah gledam bleščeče plodove in pridelke vseh vrst. Sprašujem se, ali tudi oni dajejo polžem pivo in mravljam sladkor, ličinkam hroščev pa krompir ali pa jih rešuje izkaznica za strupe. Zdaj na trnih čakam, kaj bo sredi septembra z mojo solato. Če bo kak škodljivec vseeno požrl solatne korenine, se bom tolažil in upal, da bo iz krompirčkov, ki sem jih posadil ob solati, do decembra zrasel vsaj kak grm s krompirjem. Si mislite, kako dragocen bo sredi decembra poletno mlad krompirček?
