Izšel je Atlas ptic Slovenije

Poslastica za ljubitelje ptic in opomin, da moramo z naravo ravnati skrbneje.

Objavljeno
09. maj 2019 17.15
Posodobljeno
09. maj 2019 17.15
Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) je v Evropi splošno razširjen, v Sloveniji pa je redek gnezdilec. FOTO: Alen Ploj
»Ljubezen gre skozi želodec. Samec navadne čigre se mora izkazati predvsem z ustrezno ribico, vse ostalo sledi kasneje, če je dama zadovoljna. Niso še ugotovili, kakšna je “ustrezna ribica”.« »Kljub temu, da so bele štorklje načeloma zveste gnezdu, se pogosto zgodi, da samec sprejme šele tisto samico, s katero je gnezdil prejšnja leta. Partnerstvo s preverjeno “ženo” : avantura z mladenko, 1:0.« »Kjer je pogorelček redek, se občasno zgodi, da gnezdi v mešanem paru z dokaj pogosto šmarnico. Mladiči so potem “šmarelčki”.« S takšnimi sladkorčki je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) na facebooku napovedovalo težko pričakovani Atlas ptic Slovenije, ki je izšel danes.
 

Zajete sedanje in nekdanje gnezdilke


V njem je natančno obdelanih in prikazanih več kot 350.000 opazovanj o gnezditvi ptic pri nas. V obdobju 2002–2017, ki ga atlas pokriva, je v Sloveniji gnezdilo 228 vrst ptic. Predstavljena je njihova razširjenost s preglednimi in natančnimi kartami ter višinskimi grafikoni. Spremni teksti, ki jih je napisalo 44 poznavalcev vrst, opisujejo značilnosti njihove razširjenosti v Sloveniji in Evropi, življenjske prostore in varstveno problematiko, za vsako vrsto pa so dodani tudi številčni podatki o velikosti populacije.
Vseh obravnavanih vrst v atlasu je 239, saj so bile pod drobnogled vzete tudi vse tiste, ki so v zadnjem obdobju izginile. Podatke za atlas je prispevalo 632 opazovalcev ptic, krasijo pa ga fotografije ptic v svatovskem perju in njihovem tipičnem okolju.

»To je drugi slovenski atlas gnezdilk. Od prvega Ornitološkega atlasa Slovenije (Iztok Geister, 1995) smo metode zelo izpopolnili, zbrali smo veliko več podatkov, zato obsega bistveno več informacij, in je seveda aktualen, saj prinaša pregled stanja ptic po letu 2000. Ptice so odličen indikator stanja ohranjenosti okolja, po drugi strani pa imajo srečo, da so tako zanimive in enostavne za preučevanje, da prevzamejo ogromno ljudi, zato so tudi ena najbolje preučenih vrst. Vse to odraža ta knjiga, ki je izstopajoče delo slovenske ornitologije in naravovarstva.

image
Velika sinica (Parus major) je v Sloveniji zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. FOTO: Alen Ploj


Podatki v atlasu so odsev zdajšnjih razmer. Z leti pa bodo postali zelo dober kazalnik, kaj se dogaja z našimi pticami. Že pri tem atlasu smo podatke primerjali s podatki iz prejšnjega in ugotovili, da se nekatere stvari spreminjajo tako rekoč pred našimi očmi. Treba pa je razumeti, da so bile ptice tokrat popisane natančneje. Več zbranih podatkov o vrstah ne pomeni nujno večjega števila vrst skozi čas, ampak boljšo raziskanost,« je v intervjuju za prihodno številko Sobotne priloge povedal Tomaž Mihelič, koordinator projekta in eden od šestih urednikov atlasa (ostali: Primož Kmecl, Katarina Denac, Urška Koce, Al Vrezec in Damijan Denac).
 

Tri najštevilčnejše gnezdilke so ...


V atlasu boste med drugim izvedeli, da so tri najštevilčnejše gnezdilke pri nas ščinkavec, črnoglavka in taščica. Da so najbolj ogrožene travniške vrste ptic, glavni dejavnik ogrožanja ptic pri nas pa je kmetijstvo. A kot »slabega fanta« Mihelič ne izpostavlja slovenskega kmeta, temveč slovensko kmetijsko politiko. »Ta diktira, kaj bo delal kmet. Pogosto smo slabe volje zaradi širjenja polj s koruzo. Saj ne napreduje sama od sebe, ampak ker jo poganjajo subvencije.« Lani je Evropska komisija proti Sloveniji izdala uradni opomin zaradi naglega upadanja populacij travniških ptic. Postopek je sprožil Birdlife International v sodelovanju z več partnerji, Dopps pa je bil pomemben akter.

image
Velika uharica (Bubo bubo) je razširjena skoraj po vsej Evropi. V Sloveniji je splošno razširjena z izjemo JV in SV dela države. FOTO: Tomaž Mihelič


Podnebne spremembe so vrstni številčnosti gnezdilk pri nas za zdaj naklonjene, saj zaradi segrevanja ozračja k nam prihajajo ptice z juga, denimo rdeča lastovka, še vedno pa nismo izgubili prebivalk najvišjih nadmorskih leg, kot sta belka in planinski vrabec. A vpliva podnebnih sprememb nikoli ne smemo preučevati lokalno, ampak na ravni celotnega planeta, opozarja Mihelič.
 

Kakšni tiči so ptičarji?


Dopps letos praznuje 40 let, prav toliko jih je dopolnila evropska direktiva o pticah, eden od dveh temeljev omrežja Natura 2000. V društvu želijo, da se varstvo narave in ptic postavi na višjo raven. »Razvite zahodne države že vedo, kaj so naredile s svojo naravo, zato se veliko bolj zavedajo, da je treba evropske direktive dosledneje upoštevati,« pravi Mihelič. Potrebujemo tudi odkrit dialog o varstvenih problemih in upoštevanje mnenj stroke.

Na vprašanje, kakšni tiči so ptičarji, odgovori, da zelo dobro poznajo Slovenijo in da so na vsakem koraku sposobni zaznati ptiča, ki je redkost. »Meni zelo priljubljena vrsta je pogorelček. Živim pri Grosupljem, kjer je ta ekstremno redek. Pred tremi leti sem hodil po Grosupljem, ko sem ga slišal, me je kar izstrelilo. Ves vesel sem šel domov, vrata mi je z nasmehom pritekel odklenit Gaber, tretji otrok, ki se je malo prej vrnil iz šole: “Oči, veš, kaj sem dobil v Grosupljem? ” “Vem, ” sem rekel. “Pogorelčka.” Ugotovila sva, da sva videla istega.«