Galerija
Javna razgrnitev za presojo vpliva vrtin
Energenti na Jadranu Hrvaška z iskanjem nafte krši dogovor o meji in ogroža okolje
Ljubljana, Piran – Hrvaška je v dokumentaciji, ki je namenjena presoji čezmejnih vplivov na okolje za načrtovanje iskanja ter poskusno črpanje nafte in plina na Jadranu v prvem raziskovalnem polju (zahodna obala Istre), zmanjšala polje v njegovem najsevernejšem delu za nekaj kvadratnih kilometrov.
Raziskovalno polje je umaknila za približno tri do pet kilometrov južneje od prvotno določenega.
Ministrstvo za okolje in prostor je na svoji spletni strani začelo tridesetdnevno razgrnitev dokumentacije za načrtovano iskanje ter poskusno črpanje nafte in plina na Jadranu. Hrvaško ministrstvo za varstvo narave in okolja je Sloveniji (na podlagi uradnega zaprosila) posredovalo zahtevano dokumentacijo. Vsi zainteresirani lahko pripombe in mnenja na dokumentacijo posredujejo najpozneje do 16. aprila.
Na skrajnem severu je do zdaj hrvaško raziskovalno polje segalo na vrhu do sredinske črte v Piranskem zalivu, zdaj pa so ga skrajšali tako, da meja območja sega le do vodoravne črte z rta Savudrije proti italijanski obali. Hrvaško ministrstvo je to naredilo zato, da so se umaknili italijanskemu območju Nature 2000 za podvodne travnike. Morje so v svojem epikontinentalnem pasu razdelili vse do sredine Jadranskega morja, raziskovali pa bodo predvsem morsko dno najbliže deset kilometrov od obale kopnega in šest kilometrov od otokov. Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor je Vesna Kolar Planinšič ocenila, da gre za temeljito pripravljeno gradivo. Iz njega razberemo, da ima Hrvaška že 19 vrtalnih ploščadi, na desetih črpajo plin, na petih nafto in na štirih imajo pripravljene vrtine za plin. Hrvaška se je s Slovenijo dogovorila, da v razumnem roku (predvidoma v dveh mesecih) poda svoje mnenje, ki za Hrvaško ni zavezujoče, je pa cilj tega mnenja kar najbolj zmanjšati negativne vplive.
Posledice bodo velike
Marko Perkovič s fakultete za pomorstvo in promet je povedal, da sedanje vrtine že delno vplivajo na morje v Jadranu, večjih onesnaženj pa do zdaj ni bilo. Vlado Malačič z Morske biološke postaje Piran je opozoril, da bi vetrovi in tokovi morebitni naftni madež z območja severno od Rovinja zagotovo zanesli do slovenskega morja. Tilen Genov z ZRS Univerze na Primorskem pa je zagotovil, da imajo vrtine ter iskanje nafte in plina velik vpliv na ekosistem in večino bitij v morju. Hrvaška vlada se bo v kratkem dogovorila o koncesijah s petimi naftnimi družbami. Raziskave bodo trajale tri leta.
Raziskovalno polje je umaknila za približno tri do pet kilometrov južneje od prvotno določenega.
Ministrstvo za okolje in prostor je na svoji spletni strani začelo tridesetdnevno razgrnitev dokumentacije za načrtovano iskanje ter poskusno črpanje nafte in plina na Jadranu. Hrvaško ministrstvo za varstvo narave in okolja je Sloveniji (na podlagi uradnega zaprosila) posredovalo zahtevano dokumentacijo. Vsi zainteresirani lahko pripombe in mnenja na dokumentacijo posredujejo najpozneje do 16. aprila.
Na skrajnem severu je do zdaj hrvaško raziskovalno polje segalo na vrhu do sredinske črte v Piranskem zalivu, zdaj pa so ga skrajšali tako, da meja območja sega le do vodoravne črte z rta Savudrije proti italijanski obali. Hrvaško ministrstvo je to naredilo zato, da so se umaknili italijanskemu območju Nature 2000 za podvodne travnike. Morje so v svojem epikontinentalnem pasu razdelili vse do sredine Jadranskega morja, raziskovali pa bodo predvsem morsko dno najbliže deset kilometrov od obale kopnega in šest kilometrov od otokov. Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor je Vesna Kolar Planinšič ocenila, da gre za temeljito pripravljeno gradivo. Iz njega razberemo, da ima Hrvaška že 19 vrtalnih ploščadi, na desetih črpajo plin, na petih nafto in na štirih imajo pripravljene vrtine za plin. Hrvaška se je s Slovenijo dogovorila, da v razumnem roku (predvidoma v dveh mesecih) poda svoje mnenje, ki za Hrvaško ni zavezujoče, je pa cilj tega mnenja kar najbolj zmanjšati negativne vplive.
Posledice bodo velike
Marko Perkovič s fakultete za pomorstvo in promet je povedal, da sedanje vrtine že delno vplivajo na morje v Jadranu, večjih onesnaženj pa do zdaj ni bilo. Vlado Malačič z Morske biološke postaje Piran je opozoril, da bi vetrovi in tokovi morebitni naftni madež z območja severno od Rovinja zagotovo zanesli do slovenskega morja. Tilen Genov z ZRS Univerze na Primorskem pa je zagotovil, da imajo vrtine ter iskanje nafte in plina velik vpliv na ekosistem in večino bitij v morju. Hrvaška vlada se bo v kratkem dogovorila o koncesijah s petimi naftnimi družbami. Raziskave bodo trajale tri leta.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji