Kakavovce obirajo otroci, paradižnik zatirani Ujguri

Pred kratkim je občinstvo v Sloveniji zadrževalo dih ob mojstrskih akrobacijah umetnikov kanadskega cirkusa Cirque du Soleil. Do nedelje pa na Prešernovem trgu v Ljubljani gostuje »cirkus« s podobnim imenom Cirque du Soil, ki je pravzaprav razstava o kmetijsko-prehranskem sistemu. Ta ima s cirkusom več skupnih lastnosti, kot bi si jih želeli, med drugim trike, skrivnostnost in tudi izkoriščanje.

Na absurdnost globalnega kmetijsko-prehranskega sistema že ob vhodu v šotor opozori maketa krave v kletki, ki ponazarja, da je večji del, natančneje 63 odstotkov vseh obdelovalnih površin namenjen pridelavi krme za živali namesto prehrani neposredno za ljudi. To vpliva na globalno prehransko varnost, samopreskrbo s hrano, okoljsko onesnaževanje, podnebno segrevanje, zdravje prebivalstva, dobrobit rejnih živali in biotsko raznovrstnost.

Razstava je namenjena predvsem mladim ter vsem, ki želijo bolje razumeti, kako hrana, ki jo vsakodnevno uživamo, vpliva na ljudi, družbo in okolje, so sporočili iz okoljske nevladne organizacije Focus, ki je razstavo pripravila v sodelovanju s 13 drugimi evropskimi organizacijami civilne družbe v okviru projekta Rebooting the Food System.

Meso, soja in izpusti: kaj kažejo podatki

Kot so poudarili, ne gre za običajno razstavo, temveč za interaktivno doživetje, ki obiskovalce prek cirkuških elementov popelje skozi kompleksen kmetijsko-prehranski sistem. Obiskovalci se podajo na izkustveno potovanje skozi dva tematska prostora, rdeči in zeleni šotor. Prvi razkriva manj vidne plati globalnega prehranskega sistema – koncentracijo moči, vpliv velikih akterjev, izkoriščanje in neenakosti. Drugi navdihuje z dobrimi praksami ter ponuja konkretne rešitve za bolj trajnosten in pravičen prehranski sistem.

Pločevinke seznanjajo, kako vsakdanja živila, kot so paradižnikov koncentrat, avokado, soja, kakav in sladkor, vplivajo na ljudi in okolje. Foto Maja Prijatelj Videmšek Delo

Kritično ogrožena pridelava banan

V piramido postavljene pločevinke v prvem razstavnem prostoru na šaljiv način seznanjajo, kako vsakdanja živila, kot so paradižnikov koncentrat, avokado, soja, kakav in sladkor, vplivajo na ljudi in okolje. Pri pridelavi kakava je prisotne največ suženjske in otroške delovne sile, globalna pridelava banan je kritično ogrožena, ker temelji na eni sorti, to pa napadajo bolezni, za katere trenutno ni zdravila. Glavnina paradižnikovega koncentrata prihaja iz kitajske avtonomne regije Xinjiang, kjer paradižnik v suženjskih razmerah obirajo pripadniki muslimanske etnične skupine Ujgurov. Italijanska zastava na paradižnikovem koncentratu je pogosto le estetski okras.

Pokvarjeni imperij rdečega zlata

Izpostavljena sta tudi problema monokultur in podnebnih sprememb, zaradi katerih je pridelava hrane vse bolj ogrožena, hkrati pa je kmetijsko-prehranski sistem povzročitelj tretjine vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Vplive kmetijsko-prehranskega sistema na zdravje ponazarja zdravstvena ruleta, ki prikazuje vplive pesticidov na različne organe in telesne funkcije. Prisluhnemo lahko tudi zgodbam pridelovalcev palmovega olja, indijskih oreščkov, soje in avokada, ki imajo težave zaradi monokulturne pridelave, pritiska izseljevanja in krčenja gozdov.

Sodelovanje kmetov in narave

Drugi razstavni prostor predstavlja nekatere rešitve za bolj trajnosten in pravičen prehranski sistem. Izpostavlja agroekologijo – način kmetovanja, ki sodeluje z naravo, ohranja okolje ter krepi skupnosti – ter predstavlja nekaj primerov njenega delovanja v praksi iz Brazilije, Nemčije, Indije in drugod.

Razstava obiskovalce prek cirkuških elementov popelje skozi kompleksen kmetijsko-prehranski sistem. Foto Maja Prijatelj Videmšek Delo

Kot dober primer iz Slovenije je predstavljen zemljevid ponudnikov lokalne hrane na spletni strani nasasuperhrana.si, na katerem je mogoče najti ponudnike glede na regijo, vrsto proizvodov in certifikate. V bazi je več kot 800 ponudnikov, vsi so ključen del prehranskega sistema, je poudarila predsednica Focusa Živa Kavka Gobbo.

Razstava se je na poti po Evropi ustavila v Berlinu, Linzu in Milanu, po zaključku na ljubljanskem Prešernovem trgu pa bo gostovala še v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana in v Mariboru.