Kako ovrednotiti tisto, kar omogoča življenje

Geološki zavod je ob 75-letnici priredil serijo predavanj, med drugim tudi o vrednotenju vode.
Fotografija: Uničenje ali onesnaženje vodnih virov je bilo pogosto glavni vzrok za uničenje družb. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Uničenje ali onesnaženje vodnih virov je bilo pogosto glavni vzrok za uničenje družb. FOTO: Reuters

V seriji predavanj Narava pozna odgovore geološki zavod gosti strokovnjake, ki predstavijo svoj pogled na izzive prihodnosti. Voda je naš najdragocenejši vir, modro zlato, do katerega več kot dve milijardi ljudi nima neoviranega dostopa. O vrednotenju vode je v času zbiranja podpisov za referendum o zakonu o vodah govoril prof. dr. Mihael Brenčič.

Voda ni bistvena le za preživetje, ima tudi sanitarno, socialno in kulturno vlogo v človeški družbi. Je dragocena, krhka, tudi nevarna, a je v kombinaciji z zemljo in zrakom temelj življenja, družb in gospodarstev. Voda ima več osnov in pomenov, ki so izraženi v socialnem in kulturnem ter družbenem smislu, najdemo jo v osnovi jezikov, norm in predmetov. Vodne vire moramo varovati, sicer so lahko tudi glavni vzrok za uničenje družbe.



Brenčič je povedal, da je otroštvo preživljal na Viču v Ljubljani, v enem od tipičnih socialističnih blokov, potem pa so se preselili v pritlično hišo in imeli težave tako z elektriko kot vodo. »Nemalokrat se je zgodilo, da je mama pritekla domov in vzkliknila, da je treba hitro napolniti lonce, ker bo v nekaj minutah zmanjkalo vode. Ko se je vrnila, pa nam jo je bilo kar težko zliti stran,« je opisal, kdaj se je začel zavedati, kako pomembna je voda. Ustekleničene navadne vode takrat še ni bilo, kuhanje hrenovk v radenski pa ni najboljša izkušnja.


O vodi transdisciplinarno


Letošnji dan voda, 22. marec, je bil posvečen vrednotenju vode. »Širša strokovna in laična javnost se je sicer odzvala, vsi so poudarjali, da je voda vrednost in da jo premalo cenimo, a pozivi niso presegli gesel iz preteklih let. To kaže, da ne poznamo pravega pomena vrednotenja vode,« je dejal Brenčič.

image_alt
Dravsko polje je najbolj odprt in ogrožen vodonosnik


Ugotavlja, da vodo znanost jemlje čedalje bolj interdisciplinarno oziroma že transdisciplinarno, govorimo o hidrogeologiji in hidrosociologiji. »Naravoslovna stroka ugotavlja, da ne more razložiti celotnega vodnega kroga, če ne upošteva družbe, ki vključuje človeka z vsemi vplivi in posledicami. Po drugi strani se humanistične vede čedalje bolj ukvarjajo z vodo, pri tem pa ugotavljajo, da ne morejo brez bazičnih naravoslovnih in tehničnih znanj. Tako se pojavlja smer, ki skuša združiti naravoslovne in tehnične vede z družboslovnimi in humanističnimi, za celovit premislek o vodi,« pojasnjuje Brenčič.



Mednarodne organizacije, od OZN do Svetovnega gospodarskega foruma in Svetovne banke, so pripravile pobudo za vrednotenje vode. Predseduje ji Nizozemska, v njej pa naj bi oblikovali načine vrednotenja vode. »Če jo hočemo vrednotiti, se moramo najprej zediniti o tem, kaj voda sploh je. Čeprav je ena najbolj raziskanih snovi, vprašanje nikakor ni trivialno, postavljati si ga je treba z različnih vidikov, tudi antropoloških: lahko vodo sploh vrednotimo, saj brez nje ni življenja. Naj jo vrednotimo v morju, v podzemlju, med poplavami ali sušo? Pojem voda je nadpomenka, ki jo lahko razumemo na veliko načinov,« našteva Brenčič.


Vrednost diamanta in vode


Dodaja, da je voda na neki način abstraktna, zato lahko vrednotimo samo segmente vode, vrednost pa je vedno subjektivna. Brenčič je opozoril na paradoks vrednosti, ki ga je zastavil Adam Smith, prikazan pa je ravno na vrednosti diamanta in vode. Voda ima izjemno uporabnost in majhno vrednost, diamant nima nobene uporabnosti, a veliko vrednost. »Če vodo razumemo kot celoto, ta paradoks sploh ne obstaja. Vrednosti celote vode ne moremo določiti. Vrednost vode v strogo omejeni vlogi, denimo kot pitne vode, pa je etično, sociološko in politično vprašanje,« poudarja Brenčič.

image_alt
Po hitrem postopku ne bo razvoja


V Sloveniji je zavest o pomembnosti vode visoka. Obstajajo pa tudi močni, čeprav prikriti interesi za njeno ekonomizacijo. »Je ekonomizacija vode sploh smiselna? V teh enačbah ni celote narave, pripisuje se ji zgolj ekosistemske storitve. Družba pa potrebuje nekatere druge mehanizme. Brez vode ni piva, recimo,« pravi Brenčič, ki nasprotuje ekonomizaciji vrednosti vode, s katero je začela Svetovna banka, pri tem pa opozarja, da bo treba budno spremljati, kaj se na tem področju dogaja.

Preberite še:

Komentarji: