Kako to počnejo Nizozemci

Michiel van der Meulen, glavni geolog Geološkega zavoda Nizozemske, zdaj išče toplo vodo namesto plina.

Objavljeno
03. januar 2019 13.30
Posodobljeno
03. januar 2019 13.49
Dr. Michiel van der Meulen, ki vozi študente v tujino preučevat skale. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Nizozemski geološki zavod ima vse podatke o sestavi podzemlja javno objavljene in dostopne brezplačno, v surovi in interpretirani obliki ter v tridimenzionalnih modelih. To pomaga vsem, ki hočejo graditi, posameznikom in podjetjem. »Mogoče najprej pogledamo podatke iz vrtine, ki je bila izvrtana v bližini,« na vprašanje, kaj lahko vidimo, če hočemo zgraditi hišo, odgovarja geolog.


Je mogoče videti, kakšna je temperatura pod površino?


Ne tu, za to so druge baze podatkov.


Kaj pa to, kje teče voda in kakšne so razmere za gradnjo?


Če imaš srečo, so na voljo podatki za bližnjo lokacijo. Imamo več točk za nadzor podzemne vode, pretoke in podobno. Kar imamo, je dostopno za vse. Včasih imaš srečo, včasih ne. Lahko pa greš na stran, kjer imamo modele, kjer postaviš virtualno vrtino, na kateri koli točki, in vidiš glino, pesek, šoto in drugo, za kar predvidevamo, da je tam. Lahko tudi potegneš črto in naročiš, naj sistem naredi razrez. To je, denimo, koristno za ceste. Do globine 50 metrov dobiš kar dobro predstavo o sestavi tal. Če hočeš podatke o podzemni vodi, pogledaš model do 700 metrov globine. To da osnovno informacijo o podzemni vodi. Če hočeš resnično globoko, greš 6500 metrov globoko. Tu ni veliko podrobnosti, lahko pa si ustvariš predstavo, na kateri globini so posamezni sloji in kako debeli so. To imamo in to je vse brezplačno.


Nizozemska je zgrajena država, sami celo povzročate potrese, kot ste dejali.


Imamo velika plinska polja, organska snov je v nekakšnih kupolastih slojih. Plin se dviga v pesek, ne more pa skozi sloj soli. Ko so ga začeli črpati, je bilo to eno največjih nahajališč na svetu. Plin črpajo že več desetletij, zato so se plasti začele krčiti, kar povzroča potrese. Samo to polje na Nizozemskem ima te težave, druga so manjša in povzročajo manjše težave. Nizozemska je zelo gosto naseljena, nad tem velikim poljem je mesto. Država tu zasluži veliko denarja, na drugi strani pa bi bilo treba tudi v okrepitev stavb in varovanje okolja vložiti veliko denarja. To je finančna težava, plin je bil vse doslej verjetno vreden več kot stavbni fond. Zdaj, ko je težav več, pa se je vlada odločila za zaprtje plinskih polj hitreje, kot je bilo predvideno.


Kaj to pomeni, leta 2030 ali prej?


O tem še razmišljajo, na začetku je bil načrt izčrpati ves plin. Zdaj se premikamo proti obnovljivi energiji, iščemo geotermalno energijo. Najbolj poznamo prav območja s plinom in nafto. Te podatke moramo uporabiti za povečanje porabe geotermalne energije, imamo dobro osnovo. Zato je pomembno reciklirati podatke, ker v prihodnosti verjetno ne bo industrije, ki bi imela toliko denarja za raziskave globin kot naftna in plinska.