Kam pa vi odvržete kontaktne leče?
15 do 20 odstotkov Američanov lečo preprosto odvrže v odtok ali straniščno školjko. Kar pa za okolje vsekakor ni dobro.
Odpri galerijo
Leče lahko razpadejo na mikrodelce. FOTO: Navesh Chitrakar/Reuters
Številni se za izboljšanje vida zanesejo na kontaktne leče. Ameriški raziskovalci so zdaj preverili, kaj se z njimi zgodi, ko odslužijo svojemu namenu. Ugotovili so, da kar 15 do 20 odstotkov Američanov preprosto odvrže lečo v odtok ali straniščno školjko, od koder nato odroma po kanalizaciji. Gre pravzaprav za veliko številko, saj v ZDA leče uporablja 45 milijonov ljudi.
Raziskava se je sicer začela povsem iz lastnih izkušenj profesorja na arizonski univerzi Rolfa Haldna, ki tudi sam nosi očala in leče ter se je tako začel spraševati, kaj se zgodi s prozorno plastično lupinico ob koncu uporabnost. Čeprav gre za majhen delec, raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko v odpadnih vodah v ZDA končalo od šest do 10 ton plastičnih leč. V ZDA večinoma nato končajo v čistilnih napravah.
Kontaktne leče v vodi potonejo in tako bi lahko ostale v blatu, ki pa ga čistilnice v ZDA pogosto odpeljejo na kmetijske površine, od tam lahko delci znova zaidejo v vode in odpotujejo v morje.
Analiza, kaj se dogaja s kontaktnimi lečami v odpadnih vodah, je sicer velik izziv. Najprej zato, ker so prozorne, nadalje, ker so iz drugačne plastike kot drugi plastični odpadki. Leče so praviloma kombinacija polimetilmetakrilata, silikonov in floropolimerov, da so mehkejše in da prepuščajo kisik. Tako ni povsem jasno, kako nanje vplivajo postopki v čistilnih napravah. So pa ugotovili, da mikrobi, ki so prisotni v postopkih čiščenja vod, načnejo površino leč, kar načne samo strukturo plastične vezave in tako začnejo pokati in razpadati na vse manjše delce, dokler ne nastane tako imenovana mikroplastika. Ta je še kako škodljiva, saj jo lahko morske živali pojedo in potem se mikroplastika počasi pomika po prehranjevalni verigi – do ljudi.
Raziskovalci upajo, da bodo s študijo morda premaknili proizvajalce, da na embalaži leč opozorijo, kako jih pravilno odvreči, seveda pa tudi uporabnike, naj bodo previdnejši, kam jih odvržejo.
Raziskava se je sicer začela povsem iz lastnih izkušenj profesorja na arizonski univerzi Rolfa Haldna, ki tudi sam nosi očala in leče ter se je tako začel spraševati, kaj se zgodi s prozorno plastično lupinico ob koncu uporabnost. Čeprav gre za majhen delec, raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko v odpadnih vodah v ZDA končalo od šest do 10 ton plastičnih leč. V ZDA večinoma nato končajo v čistilnih napravah.
Kontaktne leče v vodi potonejo in tako bi lahko ostale v blatu, ki pa ga čistilnice v ZDA pogosto odpeljejo na kmetijske površine, od tam lahko delci znova zaidejo v vode in odpotujejo v morje.
Analiza, kaj se dogaja s kontaktnimi lečami v odpadnih vodah, je sicer velik izziv. Najprej zato, ker so prozorne, nadalje, ker so iz drugačne plastike kot drugi plastični odpadki. Leče so praviloma kombinacija polimetilmetakrilata, silikonov in floropolimerov, da so mehkejše in da prepuščajo kisik. Tako ni povsem jasno, kako nanje vplivajo postopki v čistilnih napravah. So pa ugotovili, da mikrobi, ki so prisotni v postopkih čiščenja vod, načnejo površino leč, kar načne samo strukturo plastične vezave in tako začnejo pokati in razpadati na vse manjše delce, dokler ne nastane tako imenovana mikroplastika. Ta je še kako škodljiva, saj jo lahko morske živali pojedo in potem se mikroplastika počasi pomika po prehranjevalni verigi – do ljudi.
Raziskovalci upajo, da bodo s študijo morda premaknili proizvajalce, da na embalaži leč opozorijo, kako jih pravilno odvreči, seveda pa tudi uporabnike, naj bodo previdnejši, kam jih odvržejo.
