Kdaj lahko v Sloveniji pričakujemo močnejši potres?

Jure Žalohar s fizikalno teorijo omega dokazuje, da potresi niso naključni, temveč sinhronizirani, in da se jih da napovedati.

Objavljeno
20. maj 2019 19.00
Posodobljeno
21. maj 2019 15.02
V Italiji so imeli v preteklih letih hude potrese. FOTO: Stefano Rellandini/Reuters
Splošno sprejeto prepričanje je, da so potresi naključni in da se jih ne da napovedati. A fizik in ljubiteljski geolog Jure Žalohar je sestavil novo fizikalno teorijo Omega, ki naj bi vsaj teoretično omogočala napovedovanje teh rušilnih pojavov.

Omega v fiziki označuje rotacije in tudi končno teorijo. Žalohar je teorijo predstavil v 570 strani dolgi knjigi The Omega Theory: A New Physics of Earthquakes (Omega teorija: Nova fizika potresov); izšla je pri nizozemskem podjetju Elsevier, ki se ukvarja z založniško dejavnostjo, obenem pa je tudi eno največjih svetovnih podjetij za posredovanje znanstvenih člankov in literature.
Žalohar je s sodelavci razvil tudi računalniški algoritem za napovedovanje potresov, ki so ga že testirali s podatki preteklih potresov, predvsem na Japonskem in v Kaliforniji.


Rotacijska teorija


Znaki, da se pripravlja potres, so že dolgo opisani. Med njimi so obnašanje živali, deformacije zemeljskega površja, spremembe primarnih in sekundarnih seizmičnih valov, emisije radona in elektromagnetne anomalije. S temi prekurzorji so seizmologi napovedali potres na Kitajskem leta 1975 in domnevali, da je težava z napovedovanjem odpravljena.

image
Doktorja geoloških znanosti Jure Žalohar in Uroš Herlec sta prepričana tudi v veliko uporabno vrednost teorije. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Še preden pa so pospravili kozarce šampanjca, so se zgodili novi potresi, ki jih niso znali napovedati, terjali pa so izjemno veliko žrtev in povzročili veliko gospodarsko škodo. Seizmologija je padla v hudo krizo. Kljub naporom se je zdelo, da se odgovor odmika, je povedal Žalohar. Robert J. Geller, vodilni seizmolog zahoda, je tako 1977 v reviji Science zapisal, da se potresov ne da napovedati.

»Kljub vsemu je v človeški naravi nekaj, kar žene naprej,« pravi Žalohar in omeni dve prelomni teoriji 20. stoletja: teorijo tektonike plošč in teorijo žariščnih točk. V oceanih so nastala ogromna nenavadno oblikovana gorovja, zemeljske plošče se premikajo, lahko tudi po nekaj deset centimetrov na leto. Potresna aktivnost je največja ob robovih tektonskih plošč, ki ponekod lezejo narazen, drugod pa se narivajo.

Mirno obdobje


»V tem trenutku se nahajamo v nekoliko mirnejšem obdobju, nekoliko povečana verjetnost za pojavljanje potresov z magnitudo nad 6 bo med 25. in 29. majem, nekoliko kasneje pa sledi močna časovna sinhronizacija med 6. in 24. junijem z viškom okoli 15. junija. Takrat je povečana verjetnost za potrese z magnitudo nad 7. Posamezni močni potresi se lahko zgodijo tudi v mirnejšem obdobju kot posledica lokalnih sinhronizacij, ki jih naš sistem še ne računa,« pravi Jure Žalohar.


Omega fizikalna teorija o nastanku potresov, v slovenščini bi se lahko imenovala tudi rotacijska ali vrtinčna teorija, ima po besedah Žaloharja podlago v akumuliranem znanju preteklih 30 let in tudi v teorijah sinhronizacije in kaosa. Temelji na geologom znanem pojavu, da različne zemeljski plasti sekajo prelomi, ki so večinoma vzporedni, aktivacijski čas prelomov pa je premosorazmeren z njihovo dolžino.

image
Nekatere kraje so morali zaradi potresov skoraj povsem prenoviti. FOTO: Max Rossi/Reuters


Žalohar pove, da so si seizmologi po letu 2000 postavili vprašanje, kako je mogoče, da so prelomi tako organizirani, potresi pa naključni. Ugotovili so, da zemeljske plasti ob prelomih rotirajo, zato je treba pri modeliranju upoštevati rotacije in teorijo elastičnosti. Prelomi se ponekod tudi sekajo, premiki ob sekajočih se prelomih pa se oblikujejo v klin. »Na teh dveh pojavih temelji omega teorija. Dva vzporedna preloma sta lahko enako ali različno dolga. Če sta enako dolga, je reaktivacijski čas premosorazmeren z dolžino prelomov,« pojanjuje Žalohar.


Vsi so povezani


Če preloma nista enako dolga, nastane geometrična serija. Odvisno od tega, ali je manjši spodnji ali zgornji prelom, so sekvence pojemajoče ali pa se krepijo. Take ponavljajoče se sekvence so odkrili japonski znanstveniki leta 1999. Omega teorija pa razloži, kako take sekvence nastanejo. »Za vsak potres vemo, ob kakšnem prelomu se je zgodil, vse so geometrične sekvence. Na nek način so vsi potresi povezani,« pravi Žalohar.

image
Narivanje tektonskih plošč je dvignilo Himalajo in tam so tudi potresi. FOTO: Navesh Chitrakar/Reuters


Pri tem imata zelo pomembno vlogo rotacija Zemlje in premikanje plošč. »Daleč od tega, da so potresi naključni. To so visoko sinhronizirani procesi,« pravi Žalohar, ki je našel pomoč tudi v preboju pri razumevanju kaotičnega dogajanja oziroma sinhronizaciji kaosa. To prikazuje video zapis metronomov, ki jih vklapljajo naključno. Dokaj hitro se vsi uskladijo. »Fiziki odkrivamo ta pojav vsepovsod v naravi,« pravi Žalohar.

Je to povezano tudi s potresi? »Seveda, pri večjih potresih pride do globalne sinhronizacije,« odgovarja Žalohar. Omega teorija v tem delu potruje rusko teorijo tektonskih valov. »Tektonski valovi potujejo proč od tektonskih prelomov. Lahko jim izračunamo smer in hitrost. Regionalni tektonski valovi se lahko okrepijo z globalnimi tektonskimi valovi in tvorijo sinhronizacijske oblake.

image
Potresi najpogosteje nastajajo ob prelomnicah, tudi v Južni Ameriki. FOTO: Ivan Alvarado/Reuters


Analiz na podlagi omega teorije še nihče ne izvaja. Iz teorije je sicer že nastal računalniški program T-Tecto, ki po Žaloharjevih besedah trenutno omogoča obdelavo enega modela napovedi potresov s 64-dnevnim pogledom naprej, in sicer po vzoru meteorologije. Žalohar je povedal, da je teorija v fazi akademskega preverjanja, za resne študije pa bi potrebovali 30 računalnikov.

Kot je povedal geolog Uroš Herlec, direktor podjetja Quantectum, ki želi postati center napovedovanja potresov, bodo napovedi lahko na voljo le pooblaščenim institucijam; trenutno se pogovarjajo z upravo za zaščito in reševanje in seizmološkim zavodom. Center naj bi bil nared v letu do letu in pol.

image
V Sloveniji nismo imuni na potrese, vendar večinoma nimajo velike moči. FOTO: Blaž Močnik/Delo


Napovedovanje potresov, kot je dodal predsednik Evropske federacije geologov Marko Komac, odpira etična in filozofska vprašanja, ali takšne podatke sploh posredovati in predvsem komu, da jih bo uporabil na odgovoren način in ne povzročal nepotrebne panike. Agencije za okolje take napovedi še ne zanimajo, smo izvedeli neuradno. Tudi Žalohar je na vprašanje, kdaj lahko v Sloveniji pričakujemo nov močnejši potres, odgovoril, da bo to vzelo še nekaj časa.
Povezane vsebine