Kdaj zares pride pomlad?

Prišla bo danes zvečer ob 21.58 s spomladanskim enakonočjem.

Objavljeno
20. marec 2019 13.00
Posodobljeno
20. marec 2019 14.01
Pomlad bomo na severni polobli imeli do 21. junija. FOTO: Jure Eržen
Zadnjo pošiljko snega smo prejeli v ponedeljek, a že danes je čas za pomlad. Prišla bo zvečer ob 21.58 s spomladanskim enakonočjem. A zakaj pomlad vsako leto pride ob nekoliko drugačnem datumu in uri?



Prvi razlog je, da vsako leto nimamo enakega števila dni, enako velja za letne čase. »Zemlja ne obkroži sonca v točno 365 dneh, ampak v 365 dneh in četrt dneva, zato se enakonočje zamakne,« je rekel astronom Klemen Čotar s fakultete za matematiko in fiziko.

Na severni polobli bo letos pomlad dolga 92,771 dneva, poletje 93,641 dneva, jesen 89,834 dneva in zima 88,994 dneva. Toplejši del leta bo tako daljši za 7,584 dneva v primerjavi s hladnejšim. Pomlad se trenutno krajša za minuto na leto, zima za pol minute, na drugi strani pa poletje pridobiva minuto in jesen pol minute. »Zemlja zaradi eliptičnosti ne potuje okoli sonca po pravilni krožnici, zato potrebuje na določenem delu več časa in na določenem manj, kar se potem kaže na letnih časih,« je razložil Čotar.

Tudi vreme bo lepo - sončno in toplo

Po slabem vremenu v začetku tedna je hladna fronta zapustila Slovenijo, zato bo v prvih dneh pomladi suho vreme, proti koncu tedna pa bo tudi vse topleje. V četrtek bo vsaj zjutraj še hladno, v petek, soboto in v nedeljo pa bo spet več sonca, zato bodo zrasle tudi dnevne temperature. Sončno bo tudi na Primorskem, a pihala bo tudi šibka burja.


image
Začetek pomladi takoj prinaša lepše vreme. FOTO: Jure Eržen

 

Poletje pride 21. junija


Prvi pomladni dan precej lažje določimo, če se ravnamo glede na gregorijanski koledar. Tako imamo štiri letne čase po tri mesece, pomlad pa traja od 1. marca do 31. maja.

Koledarska pomlad je bolj zapletena, saj se na severni polobli začne ob spomladanskem enakonočju, kar se zgodi 20. ali 21. marca, pomlad pa nato traja do poletnega solsticija (najdaljši svetli del dneva), kar bo letos v petek, 21. junija.

Enakonočje imamo dvakrat na leto; prvi dan pomladi in prvi dan jeseni. Na južni polobli bo tako danes prvi dan jeseni, enakonočje pa je takrat, kadar je ekvator najbližji Zemljin del soncu. V teoriji to pomeni, da bi morali imeti ta dan povsod po dvanajst ur svetlobe in teme, a zaradi zemeljske atmosfere lahko nastanejo nekajminutna odstopanja.

image
To noč prihaja tudi polna superluna. FOTO: Reuters

 

Zadnja superluna


Ponoči bomo imeli tudi zadnjo letošnjo polno superluno. To pomeni, da bo luna večja zgolj navidezno, saj bo bliže Zemlji. Superluno smo sicer že imeli januarja in februarja, vse nadaljnje v letu 2019 pa bodo manjše.

»Luna je seveda ista kot vse druge mesece, zgolj bliže nam bo, zato se bo morda zdela večja,« je rekel Čotar s fakultete za matematiko in fiziko. »Lunina tirnica okoli zemlje ne gre v pravilnem krogu. Če bi šla, potem bi bila na oko vedno enaka, tako pa ni. Včasih nam je bliže, včasih dlje.«