V nadaljevanju preberite:

Prepričanje, da lahko sami odločamo, kaj jemo, je zgolj iluzija. Pridobivanje, pripravo in potrošnjo hrane močno oblikuje prehransko okolje, ki med drugim zajema trženje in oglaševanje živil, razpoložljivost in cene hrane ter gostoto in prostorsko razporeditev trgovin. V industrializiranih kmetijsko-živilskih sistemih in bogatejših državah, kamor spada tudi Slovenija, prehransko okolje spodbuja nezdravo in netrajnostno prehranjevanje.

Skriti stroški nezdravega prehranjevanja znašajo okoli sedem tisoč milijard evrov na leto, kar je sedem odstotkov svetovnega BDP, kaže analiza Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). »Zdravo in trajnostno prehranjevanje bi moralo postati del vsakdana, ne prestiž,« opozarjajo v Evropski potrošniški organizaciji (Beuc). Odgovornost za spremembe pripisujejo trgovskim verigam, ki morajo začeti oglaševati bolj zdravo in trajnostno hrano, ter vladam držav, ki morajo zagotoviti, da si bodo potrošniki takšno hrano privoščili.

Globalno trgovino z živili vse bolj obvladujejo velike trgovske verige, kar je povezano s čedalje večjo razširjenostjo debelosti, je pokazala analiza, objavljena v akademski reviji Nature Food. Glede na to, da v Sloveniji 65 odstotkov odraslih redno malica, 20 odstotkov pa redno kosi na delovni dan zunaj doma, na prehranjevalne navade vpliva tudi ponudba hrane v gostinskih obratih. Množijo se pekarne in okrepčevalnice s hitro hrano, mrežo širijo tudi ameriške verige restavracij, kar prispeva k normalizaciji nezdravega prehranjevanja.