Že več kot sedem tednov je Slovenija v primežu ekstremne vročine in izjemnih sušnih razmer, ki so zelo obremenjujoče za ljudi, živali in naravo ter vplivajo na številne sektorje (kmetijstvo, energetiko, logistiko, gradbeništvo, preskrbo z vodo, turizem) in ekosistemske storitve. Suša je zadnja leta spremenila svoj značaj. Včasih je bila počasna, govorili smo, da se plazi, zdaj se pojavljajo rapidne oziroma hitre suše, ki dobivajo pospešek z vročinskimi valovi, pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje (Arso). Ključno vprašanje ni več, ali se je treba prilagajati na podnebne spremembe, ampak zakaj se še nismo, poudarja Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta.
Vročina in pomanjkanje padavin sprožita hiter razvoj suše, ta lahko nastopi že v nekaj tednih. Tudi če se spomladi vegetacijska sezona začne pri ugodni vodni bilanci, se ne le v poletnem času, ampak že v spomladanskem, lahko pojavi suša, kar je neugodno zlasti za kmetijstvo pa tudi za hidrološke zaloge. Letošnje leto je tipičen primer takšnega dogajanja, ko so sušne razmere nastale že pozimi, nato pa spet marca, pojasnjuje Andreja Sušnik, vodja Oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu v Uradu za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo pri Arsu.
Komentarji