Kmetijski ministri v sredo o sporazumu z Mercosurjem

Ministri držav EU, pristojni za kmetijstvo, bodo v sredo na izrednem zasedanju v Bruslju razpravljali o prostotrgovinskem sporazumu Evropske unije z državami južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur (Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem), so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes napovedali v Evropski komisiji.

Po prvotnih načrtih bi morala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sporazum z brazilskim predsednikom Luizom Ináciem Lulo da Silvo, ki trenutno predseduje Mercosurju, podpisati 20. decembra lani, a sta Francija in Italija zahtevali preložitev. K preložitvi so verjetno prispevali tudi protesti kmetov, ki so nekaj dni pred predvidenim podpisom potekali v Bruslju. 

V minulih dnevih so države članice po navedbah Bruslja glede sporazuma dosegle napredek, zato upajo, da ga bodo podpisali kmalu.

Po neuradnih informacijah AFP si Evropska komisija prizadeva za podpis sporazuma 12. januarja. Tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho tega datuma danes ni potrdila, je pa poudarila, da je EU na »pravi poti« za dosego sporazuma »v bližnji prihodnosti«. »Zadnja dva tedna so zaznamovali pogovori, delo in napredek,« je povedala na novinarski konferenci v Bruslju.

Kmetijske, delavske, potrošniške in okoljske organizacije opozarjajo, da bo sporazum koristil le peščici velikih korporacij, medtem ko bo ogrozil male kmete na obeh straneh Atlantika. FOTO: Diego Vara/Reuters

V Bruselj tudi ministrica Čalušić

Ali se bo sredinega zasedanja udeležila tudi ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić, še ni znano. So pa v njenem kabinetu prejšnji teden napovedali, da se bo v sredo v Bruslju srečala s ciprsko kolegico Mario Panayiotou, evropskim komisarjem za kmetijstvo in hrano Christophom Hansenom ter evropskim komisarjem za trgovino in gospodarsko varnost Marošem Šefčovičem. Namen sestanka je pregledati razmere in razmisliti o nadaljnjih korakih v kmetijskem sektorju EU.

Evropska komisija si prizadeva za čim hitrejše sprejetje sporazuma, o katerem sta EU in Mercosur po 25 letih pogajanj dosegla politični dogovor decembra 2024. Sporazum predvideva postopno znižanje carin na uvoz ključnih industrijskih izdelkov iz EU, kot so avtomobili, stroji in zdravila, v Južno Ameriko. Znižale se bodo tudi visoke carine na uvoz nekaterih pomembnih evropski agroživilskih proizvodov, kot so vino in žgane pijače, čokolada in oljčno olje. Južnoameriški kmetje pa bodo med drugim v EU lažje izvažali govedino, perutnino in sladkor, a bo uvoz teh dobrin omejen s kvotami. Za občutljive proizvode bodo veljali tudi posebni ukrepi, namenjeni zaščiti evropskega kmetijstva.

Kmetijske, delavske, potrošniške in okoljske organizacije opozarjajo, da bo sporazum koristil le peščici velikih korporacij, medtem ko bo ogrozil male kmete na obeh straneh Atlantika, zmanjšal varnost in kakovost hrane v EU, povečal krčenje tropskih gozdov, kršenje človekovih pravic v državah Mercosurja in okrepil podnebno krizo.

Slovenska vlada je podpisu sporazuma naklonjena, zavzema se za čimprejšnji začetek izvajanja. Premier Robert Golob je pred prihodom na vrh EU decembra lani dejal, da mora sporazum vključevati ustrezne varovalke, da bodo pravila, ki veljajo za evropske kmete, veljala tudi za uvožene izdelke. V primeru ustreznih varovalk se slovenskim kmetom ni treba bati, je menil.