Ko galebi izginejo z naslovnic, uprave ne zanimajo več

Uprava za varno hrano pogina ne bo več raziskovala, ker bi morala za nove analize usmrtiti zdrave ptice.

Objavljeno
02. julij 2018 06.00
Posodobljeno
02. julij 2018 07.51
Kljub spomladanskemu množičnemu poginu so ornitologi na Ptujskem jezeru letos našteli rekordno število gnezdečih parov, več kot tisoč. Foto Jure Novak
Ljubljana - Ljubljana – Zaključno poročilo o množičnem poginu rečnih galebov na Ptujskem jezeru, ki se je zgodil na začetku aprila, ni prineslo končnega odgovora na to, ali so se galebi zastrupili in s čim. Generalni direktor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je takrat obljubil, da bodo zadevo preiskovali, dokler ne odkrijejo vzroka. Ko so mrtve ptice izginile z naslovnic, je uprava svojo obljubo snedla.

Na upravi povedo, da so na temo pogina rečnih galebov organizirali več sestankov z vsemi vpletenimi institucijami in strokovnjaki, se dogovorili o načinu medsebojnega obveščanja o ugotovitvah in se povezali z analitskim laboratorijem z Danske ter strokovnjaki za bolezni ptic iz Španije. Danski strokovnjaki so priporočili, da bi vzrok za pogin galebov lahko odkrili, če bi vzorce poginulih živali lahko primerjali z vzorci zdravih. A ker so rečni galebi zaščiteni, se uprava za to možnost ni odločila. Vzorce poginulih ptic vseeno hranijo za morebitne dodatne analize.

S takšno odločitvijo si je uprava prihranila čas – postopki odobritve odvzema zaščitene vrste iz narave so zapleteni – in denar, saj so analize drage. Vendar se postavlja vprašanje, ali ni s tem na kocko postavila zdravja drugih živali in nemara celo ljudi, če je snov, zaradi katere so poginili galebi, še vedno v okolju. Ekotoksikolog dr. Boris Kolar poudarja, da pri okoljskih zastrupitvah ni vedno mogoče odkriti vzroka, saj gre za splet več učinkov in dogodkov: »Škoda pa je, da ne vemo niti tega, ali so galebi poginili zaradi zastrupitve ali bolezni.« Glede na vse podatke sam domneva, da je pogine morda povzročila bolezen, ne zastrupitev.

Za to, da z analizami ni bil ugotovljen vzrok za pogin, po njegovem mnenju niso krivi slovenski laboratoriji, ampak neusklajeno delovanje služb različnih ministrstev. »Vsak resor bi moral poznati svojo vlogo in odgovornost, pri nas pa že 30 let odkrivamo toplo vodo. Ne ve se, kateri so centri znanja in usposobljenosti v naši državi, oziroma je na žalost vse centralizirano v Ljubljani,« meni Kolar. Ob poginu galebov bi lahko bila aktivirana mobilna enota ekološkega laboratorija iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Mariboru, vendar se to ni zgodilo, ker vodja intervencije tega ni odredil.
Kolar je ministrstvo za okolje in upravo za zaščito in reševanje pisno pozval, naj sistemsko pristopita k reševanju problematike okoljskih zastrupitev. Okoljsko ministrstvo bi po njegovem mnenju moralo imeti tudi seznam strokovnjakov za posamezna področja, ki bi jih aktivirali v primeru okoljskih nesreč.

V aprilskem dogodku na Ptujskem jezeru, kjer gnezdi edina stalna kolonija rečnih galebov v Sloveniji, je poginilo okoli dvesto galebov, ocenjujejo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kljub izgubam so ornitologi letos zabeležili več kot tisoč gnezdečih parov rečnih galebov, lani le okoli šeststo. Poleg njih so našteli dvesto parov navadnih čiger in dvajset parov črnoglavih galebov, ki v Sloveniji gnezdijo le na tej lokaciji.

Varstveni ornitolog Tilen Basle rekordno število rečnih galebov pripisuje dobremu upravljanju habitatov. »Pogin je gotovo imel posledice, a je sreča v nesreči, da se je zgodil zgodaj v gnezdilni sezoni, zato so primanjkljaj rečnih galebov nadomestili novi osebki, ki so prišli od drugod, in ptice, ki so na gnezdišča priletela pozneje.«
Je uprava s takšno odločitvijo na kocko postavila zdravje drugih živali in celo ljudi?