Kolesarjenje je lahko odgovor na krizo

Evropska kolesarska zveza je pozvala ministre, naj pospešijo mobilnostni prehod, ki se je začel v krizi.

Objavljeno
10. junij 2020 06.00
Posodobljeno
10. junij 2020 06.00
Občine ugotavljajo, da lahko rešijo prometne zagate tudi z bolje urejenimi kolesarskimi stezami. FOTO: Jure Eržen/Delo
»Kolesa obravnavajte kot trajnostna vozila in podprite kolesarski turizem,« Evropska kolesarska zveza (ECF) pričakuje od finančnega, infrastrukturnega in okoljskega ministra, Andreja Širclja, Jerneja Vrtovca in Andreja Vizjaka. Kolesarji so 3. junija praznovali svetovni dan kolesarjenja, letos posebej, saj je v krizi zaradi novega koronavirusa na milijone Evropejcev šlo po vsakodnevnih opravkih s kolesom.

Kolesarji pravijo, da so zadovoljni, ker je na stotine mest uvedlo ukrepe, s katerimi so bodisi povečala površine za kolesarjenje bodisi drugače podprla kolesarjenje. »Pretekli tedni so pokazali, da bi veliko več ljudi kolesarilo, če bi bile razmere za to ugodne,« je dejal Christophe Najdovski, predsednik ECF. Zato v imenu 225 milijonov prebivalcev Evropske unije, ki redno gredo po vsakodnevnih opravkih s kolesom, se rekreirajo ali vozijo na turistične izlete, pričakujejo, da bodo države take ukrepe nadaljevale tudi po krizi.

Opazili so evropski večletni finančni okvir, vreden 1,1 bilijona evrov, pa tudi 750-milijardni paket za okrevanje, ki bi lahko pognal zelen, zdrav in trajnostni preporod evropskega gospodarstva. »Predlagano četrtinsko vlaganje v podnebno ukrepanje bi bil pomemben korak v pravo smer. Imamo pa nekaj težav, v sektorju mobilnosti manjka natančna definicija, kaj določa 'trajnostno vozilo'. Merila, kako vzpostaviti 'trajnostno prometno infrastrukturo' in izvesti 'prehod v čisto urbano mobilnost', niso dovolj pojasnjena,« so poudarili v ECF.


Kolesa kot trajnostna vozila


Zato je ECF pozval države, naj pri pogajanjih z evropskim parlamentom o proračunu kolesa obravnavajo kot trajnostna vozila, saj nobeno drugo ni tako energijsko učinkovito in prijazno podnebju. Vse spodbude za nakup okolju prijaznih vozil morajo vključevati kolesa, električna kolesa in električna tovorna kolesa.

image
Veliko več kolesarskih poti bi bilo lahko speljanih stran od cest. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Druga točka je vključitev kolesarske infrastrukture v naložbe v »trajnostno prometno infrastrukturo«. Naložbeni primanjkljaj za urbano mobilnost je komisija ocenila na 35 milijard evrov na leto, skladno s podnebnimi cilji do leta 2030. Za kolesarjenje na leto zmanjka vsaj 6,7 milijarde evrov. V ECF so poudarili, da naložbe v kolesarsko infrastrukturo prinašajo več delovnih mest kot naložbe v avtoceste.

Tretja točka je umestitev kolesarjenja v središče mestnega prometnega prehoda. »Če hočemo resnično izboljšati kakovost življenja v urbanih okoljih, odpraviti gnečo, čista urbana mobilnost ne more biti omejena le na zamenjavo fosilnih avtomobilov z električnimi,« so poudarili v ECF.

image
V epidemiji je kolesarilo več ljudi, zato so bile slabosti kolesarskih stez opaznejše. FOTO: Leon Vidic/Delo


V kolesarskem turizmu je v EU že zdaj 525.000 delovnih mest in 44 milijard evrov prihodka. V ECF so prepričani, da lahko kolesarjenje pomaga izvleči turizem iz krize tudi tako, da razprši turiste iz najbolj obiskanih predelov na podeželje. Pri tem so v ECF še poudarili, da so zelo pripravljeni sodelovati tako z Evropsko komisijo kot državami članicami.