Količina mešanih odpadkov se zmanjšuje

Uporabiti je treba čim več povratne embalaže in ne kupovati vsakega kosa živil posebej.

Objavljeno
06. januar 2017 15.51
Članice novinarskega krožka OŠ Ig
Članice novinarskega krožka OŠ Ig

Ig - Živimo v svetu, kjer je veliko odpadkov. Da bi zmanjšali količino pridelanih smeti, se trudimo ločevati in uporabljati čim manj plastike in ostalih umetnih nerazgradljivih materialov.

Članice novinarskega krožka smo preverile, kako skrbimo za ravnanje z odpadki v šoli, doma in širše v občini Ig.

OŠ Ig je šola z več kot 600 učenci, ki v enem dnevu, tednu, mesecu in v celotnem šolskem letu pridela in obdela veliko količino odpadkov. V vsaki učilnici, v posameznih nadstropjih in v jedilnici imamo več košev, kamor učenci razvrščamo posamezne vrste odpadkov. Snažilke te koše izpraznijo, delavci Snage pa jih potem odpeljejo v zbirni center za ravnanje z odpadki v Ljubljano.

Vprašale smo se tudi, kaj lahko naredimo člani gospodinjstva, da bi zmanjšali odpadke. Pri naših mamah smo izvedele, da je najbolje, če uporabljamo čim več povratne embalaže, oziroma ne kupujemo vsakega kosa živil posebej.

Kako pa to dela občina?

O tem, kako skrbijo za ravnanje z odpadki v občini Ig, smo poiskali podatke pri Urošu Čudnu, svetovalcu za komunalne dejavnosti na občini.

Zbrani podatki kažejo, da so pri nas odpadki večinoma mešani. V letu 2013 jih je bilo največ, in sicer 800,25 tone. Na srečo se je ta številka v letu 2015 zmanjšala za kar 160,13 tone. Ugotovili smo, da v občini Ig ni divjih odlagališč, se pa najde kakšen odpadek v gozdu in na Ljubljanskem barju.

Občani občine Ig imamo možnost odlaganja kosovnih odpadkov v zbirnem centru Matena, kjer je zapisan tudi delovni čas sprejemanja odpadkov tako v zimskem kot v poletnem času.

V zbirnem centru zbirajo vse vrste odpadkov, kot so gradbeni material in salonitne plošče, ne pa nevarnih stvari, kot so olja in laki. Odpadke odpeljejo v Regionalni center za ravnanje z odpadki Barje Ljubljana.

Opažamo, da je odpadkov vsako leto manj, kar potrjuje dejstvo, da so ljudje ozaveščeni o varovanju narave. Občina Ig vsako leto v proračunu nameni denar za morebitna črna odlagališča ter za vzdrževanje zbirnega centra Ig in za potrebe izvedbe čistilne akcije. Da naše okolje ni onesnaženo in je okrog naših domov čisto, potrebujemo 5.000 evrov.

Včasih doma, danes na drugem koncu sveta

Narava je bila nekoč čista in zrak svež. To je bilo v »starih časih«. Nekateri za onesnaženost krivijo predvsem porast prebivalstva v zadnjih desetletjih, vendar za to obstaja še drug razlog.

Ljudje so v tistih časih vse pridelali doma. Poleti so jedli jabolka in hruške, nekaj so jih posušili, da so pozimi jedli suho sadje. Sedaj lahko v trgovini jagode dobimo celo leto, vendar so »špricane« in tudi to vpliva na onesnaženost naše narave. Večina prebivalstva takrat ni imela avtov, prevažali so se na vozovih ali pa so hodili peš. Takrat so si obleke naredili doma, po deželi ni bilo tekstilnih tovarn; ostrigli so ovco, dobili volno, iz nje naredili prejo in sešili preprosto obleko.

Iška v vsej svoji lepoti. Foto novinarski krožek OŠ Ig

Plastičnih odpadkov skorajda ni bilo, saj smo že prej omenile, da so si vse pridelali sami, z lastnimi rokami.
Ne pravimo, da bi morali živeti kot ti ljudje, saj se vsi zavedamo, da je zdaj sistem pridelovanja hrane drugačen, bolj sodoben. Želimo pa opozoriti na ekološko pridelovanje hrane, saj ga kar nekaj ljudi po svetu že uporablja. Vendar tisti, ki nimajo časa za obdelovanje svojega vrtička, menijo, da bodo lahko živeli eko s sestavinami, ki jih kupijo na »eko polici« v trgovini.

Če se embalaži ne moremo izogniti, je prav, da jo vsaj ločujemo in z njo preudarno ravnamo. Odgovor leži v srcu vsakega posameznika. Verjetno si večina želi, da bi njihovi vnuki, vnukinje, otroci oziroma oni sami čez nekaj let živeli v čistem in zdravem okolju, ki bi bil prostor za oddih od vsakdanjega mestnega življenja. To je nam, ki živimo na Ljubljanskem barju v neokrnjeni naravi dano kot darilo in vrednota, ki je ne smemo zavreči.

Spoštujmo našo naravo, da ostane taka, kot je na fotografiji.