Konferenca: Politika mora imeti vizijo, kam peljati energetski sektor

En.odmev 014 − Obnovljivi viri energije bodo v prihodnosti igrali veliko vlogo, so se strinjali udeleženci konference.

Objavljeno
04. marec 2014 15.41
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana - Energetiki manjka strategija razvoja, da je nimamo, pa je odgovorna politika, se je strinjala stroka na strateški konferenci En odmev 014. Minister Samo Omerzel pravi, da bo koncept temeljil na številkah, sproti pa promovira električne avtomobile.

»Slovenija uvozi za dve milijardi evrov energentov na leto, zlasti fosilnih. Vprašati se moramo, kaj znamo proizvesti doma. Odgovor je elektrika, ki je najboljša oblika energije. Tu Slovenci lahko najdemo svoje prednosti, naložbe pa mora diktirati trg,« pravi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Omenil je še, da bo moral energetski koncept temeljiti na številkah, to je vladi povedal angleški profesor David McKay. Med temi številkami je ministrova napoved, da se bo poraba elektrike v Sloveniji podvojila. Tudi zaradi povečane porabe v prometu, ki porabi 40 odstotkov energije. Omerzel se zavzema, da bi bil vsak drugi avtomobil v Sloveniji električen. Ministrstvo je že v dogovorih z največjimi proizvajalci avtomobilov, »več avtov bo prineslo razvoj infrastrukture, ta pa nove elektrarne«. Omerzel dodaja, da bi tu Slovenija morala biti prva.

Nekateri ob tem menijo, da je promoviranje avtomobilov preozka rešitev, saj bi bilo na promet treba pogledati širše, tudi skozi javni prevoz z vlaki, mestnimi železnicami in avtobusi, pri elektrifikaciji pa politika vztrajno pozablja na kolesa, tudi za prevoz tovora v mestih. Predsednik uprave Gen-I Robert Golob je dodal, da energetika že od 2008 nima močnega ministra.

Poleg tega je minister del udeležencev konference močno razburil z besedami, da so bili vložki v sončne elektrarne največja napaka slovenske energetike. Mitja Terče, direktor družbe Elektro Celje Energija, ki se je odločila prodajati le zeleno elektriko je za Delo povedal, da vedo, kdo je na ministrstvu zaspal in ni znižal podpor za sončne elektrarne leta 2012. Če ne bi, zdaj ne bi bilo treba plačevati takih prispevkov za obnovljive vire. Uroš Merc, direktor Bisola, pa je povedal, da so sončne elektrarne že blizu donosnosti tudi brez subvencij, kaj bo šele čez deset let. Aleksander Mervar, direktor Elesa, pa meni, da sončne elektrarne slovenskemu gospodarstvu ne prinašajo veliko, vanje pa smo vložili tri milijarde evrov, dobili pa odstotek elektrike.

Novo in staro ne gre skupaj

»Slovenska energetika je na investicijskem prepihu, je pa ta prepih na splošno povsod v EU,« je poudaril Danijel Levičar z ministrstva za infrastrukturo. »Današnje nizke cene elektrike na trgu ne omogočajo naložb v nove elektrarne. »Države prepoznavajo, da je nekaj s trgom narobe, da je izkrivljen. Prihaja do anomalij, da tržna cena elektrike pada, cena, ki jo plačuje končni uporabnik, pa raste. Evropska komisija je to analizirala, a na žalost ni prišla do končnih zaključkov,« pravi Levičar.

»Toliko časa bomo sedeli na prepihu, da bomo vsi zboleli,« meni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok. Opozoril je, da imajo koncesijo za verigo hidroelektrarn na srednji Savi že od leta 2006, koncesijska pogodba pa še danes ni podpisana. Omenil je tudi, da v Evropi zapirajo stare termoelektrarne na premog, v Sloveniji bo prva taka Termoelektrarna Trbovlje, saj s tako ceno elektrike in brez drugačne rešitve (prodaje in prenove) ne more preživeti. Tomaž Orešič iz družbe VaasaETT pa je edino slovensko vetrnico označil za sramotilni steber slovenske politike. Tudi največje energetske družbe, ki so bile prej zastavonoše premoga, zdaj gradijo polja vetrnic, pri nas pa se preporod ne dogaja. Prva osnova zanj je vizija, šele nato pridejo znanje in kadri, tretji pa je denar.

Direktor družbe Gen energija Martin Novšak je spomnil, da slovenska preskrba z električno energijo temelji na naložbah izpred 30 ali 40 let. »Domačemu gospodarstvu moramo omogočiti izvozno perspektivo, ki bo konkurenčna na tujih trgih. Drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (Nek 2) bo omogočil oskrbo s trajnostno energijo v Sloveniji,« je dejal Novšak in dodal, da velja za naložbo veliko zanimanje med energetskimi podjetji iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Finske, Francije in Nemčije, poleg tega so na sodelovanje in prevzem tveganj pripravljeni tudi dobavitelji opreme. Vendar je Mervar opozoril, da so cene elektrike iz novih jedrskih elektrarn tudi nekonkurenčne sedanjim cenam na trgu.

Je sodelovanje starega in novega sploh mogoče? »Nesmiselno je, da novi iščejo konsenz s starimi, ker bi tudi sami postali stari. Novi morajo razbijati predsodke,« meni Golob.

Za preporod nehati lagati

Mervar je dejal, da bo na področju energetike v Sloveniji boljše, ko bomo nehali lagati drug drugemu. »Treba je vedeti, kaj je državna strategija. Ta ne sme biti sestavljena iz parcialnih lokalnih projektov, tako nastane seznam želja. Treba se je zavedati, kaj potrebujemo, kaj si lahko privoščimo, ne pa kopirati Bruslja,« je opozoril.

Sedanji sistem energetike po mnenju Roberta Goloba dobro deluje, zato je motiva za spremembe manj. V prihodnosti pa vidi prehod iz velikih centraliziranih virov (med te šteje tudi sončne elektrarne in vetrnice) v mikro vire, v kar všteva tkanine in drugo, kar človek nosi na sebi. Do tu pa je po Golobovem mnenju še zelo daleč. »Bojim se, da pravega preporoda še 50 let ne bomo videli, ker bo moralo priti do podobnih sprememb v tehnologijah, kot so se zgodile v informacijski tehnologiji.«

Zemeljski plin in Južni tok sta za Slovenijo pomembna, vendar je plin predrag za proizvodnjo elektrike. Edina rešitev bi bila elektrarna, ki jo je kot možnost napovedal prvi mož Gazproma Aleksej Miller. V tej bi ceno elektrike določali glede na cene na trgu.

Uvoz energije pa bi lahko zmanjšali tudi z izkoriščanjem odpadkov, meni Haimo Primas, direktor Lafarge Cementa. V koncernu Lafarge največ alternativnih goriv v proizvodnji uporabljajo v Švici, Avstriji, Nemčiji in Franciji, v Sloveniji pa je za to praktično nemogoče dobiti dovoljenje. Primas verjame v industrijsko simbiozo, v kateri so odpadki ene tovarne lahko surovina druge.