Kralj rek plava tudi pod Tromostovjem

Slovenija je še edina država, kjer je mogoč športni ribolov na sulca, največjega sorodnika postrvi.
Objavljeno
19. marec 2015 16.16
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana - »Ob Svetovnem dnevu voda (22. marca) predstavljamo novo študijo o sulcu. Ena največjih populacij sulca živi ravno tu, v okolici Ljubljane. Reke so žile planeta, elektrarne na njih pa pretok te življenjske tekočine ustavljajo,« je povedala Neža Posnjak iz organizacije Save the Balkan Rivers (Rešimo reke na Balkanu).

                       Neža Posnjak.

Steven Weiss z Univerze v Gradcu je dodal, da je sulec sorodnik postrvi, mnogo ljudi pa ne ve, da je njen največji sorodnik. Podobno kot kraljevski losos pa je tudi ogrožen. Preiskali so 18.000 kilometrov habitata sulca na Balkanu in ugotovili, da je populacija stabilna. Sulec je plenilec, na vrhu prehranjevalne verige in potrebuje veliko prostora za življenje. »Reke na Balkanu so še zdrave, tu je 65 odstotkov svetovne populacije sulca, katerega življenjski prostor smo ljudje skrčili za 90 odstotkov. Na Balkanu je šest od sedmih rek na svetu, najbogatejših s sulcem,« je dejal Weiss. »V tej regiji so najboljše reke na celini, drugod so jih večinoma uničili. Večina ljudi se te posebnosti in odličnosti niti ne zaveda,«  je dodal Ulrich Eichelmann iz organizacije River Watch.

                       Ulrich Eichelmann pred vložitvijo petih dveletnih sulcev v Savo.

Tem pohvalam Balkana in kakovosti rek na tem območju pa se pridružujejo tudi bojazni. »V habitatih sulca načrtujejo 93 hidroelektrarn, kar je v jasnem konfliktu z evropsko zakonodajo. Države so zavezane ščititi dobro stanje habitatov,« dodaja Weiss. Eichelmann ga je dopolnil, da je od Slovenije do Albanije v načrtu 2000 novih hidroelektrarn in da so ogrožene vse reke. »Sulec je kot losos za Severno Ameriko ali tiger za Azijo,« pravi Eichelmann.

                       Posoda za prevoz sulcev.

Posnjakova je povedala, da je v okolici Ljubljane v načrtu od pet do deset hidroelektrarn, vendar so območja Nature 2000 vrisana le do Kresnic. »Skušamo dokazati, da sulec živi tudi nižje v Savi, zato bomo vprašali Evropsko komisijo, ali je to zadosten razlog za povečanje območja Nature 2000 do Zidanega mosta,« je povedala in opozorila še, da v produ Save živijo tudi majhni rakci, vprašanje pa je še, kako bi akumulacijska jezera vplivala na kakovost podtalnice. Eichelmann je dodal, da bodo projekte hidroelektrarn ustavili, saj kompromisov ne more biti. Ribje steze namreč ne omilijo uničenja habitata sulca.

                      Najprej je sulce treba ujeti v vedro.

»Za 12.000 slovenskih članov ribiških društev je sulec kralj rek. Ne le zaradi velikosti in lepote, temveč tudi zato, ker želi živeti na širnih območjih in je znak zdravih rek. V preteklosti smo že uničili en habitat, Dravo. Nobena že zgrajena  hidroelektrarna nima uporabne ribje steze, te so zablokirale tudi migracijo drugih rib, denimo donavske podusti, ki je glavna hrana sulca. Zato smo slovenski ribiči še posebej zainteresirani za zaščito srednje Save pred energetskim lobijem,« pa je dejal Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije.

 

                      Še malo, pa se bo prostor za gibanje povečal.

Žaberl je opozoril še, da v vodah srednje Save, ki so najpomembnejši habitat za sulca, ne živi le ta vrsta rib, temveč še devet ogroženih vrst rib, piškurnik je denimo celo na rdečem seznamu ogroženih vrst. Zaradi sulca pa bi lahko v Slovenijo privabili veliko tujih športnih ribičev. Boris Skalin, ki se že 40 let ukvarja z ribami, je povedal, da je bila Sava od Ljubljane do Zidanega mosta nekoč cesarski revir, na dunajski dvor so na leto poslali od 80 do 100 metrskih sulcev. V Krki pa so za dvor lovili 20-centimetrske rake.

                       Nov dom, ribiči upajo, da brez novih pregrad.

Stane Omerzu iz družbe Racoon, ki se ukvarja tudi s promocijo športnega ribolova, je ob tem povedal, da imamo letos v Sloveniji najboljšo sulčarsko sezono v 20 letih. Še bolj pomembno je to zato, ker v drugih državah sulcev praktično ni več, niti v Drini, ki je bila nekoč pojem športnega ribolova v Evropi. Omerzu pravi, da je v okolici Slovenije registriranih 40 milijonov športnih ribičev, 80 odstotkov pa jih lovi tako, da ulovljene ribe spustijo nazaj v reko. V poslu z ribiško opremo se vrti po 23 milijard evrov na leto. Nemci so tudi zaradi nostalgije pripravljeni plačati tudi 10.000 evrov, da pridejo v stik s sulcem v naravi. Tako potujejo tudi v Mongolijo, kjer živi bližnji sorodnik sulca. »Losos je razvpit, vendar je sulec večja in lepša riba, tudi za poznavalce. Če ga imamo v vodah, je to svetovna atrakcija. To bitko so namreč čisto vsi izgubili, razen Slovenije,« dodaja Omerzu, ki dodaja, da bi lahko v naravne reke vrnili tudi edino v Sloveniji uradno izumrlo vrsto rib, kečigo, vrsto jesetra, saj ga gojimo.

                       Primerna zajezitev vode za sulce in druge ribe.

Opozoril je še, da toliko sulcev kot živi v okolici Ljubljane, jih ne živi nikjer na svetu. »Tudi v središče Ljubljane, pod Tromostovje, priplava kraljevska riba. Tega nima nobeno drugo glavno mesto na svetu,« še pravi Omerzu.

                      Malce sta dva sulca še počakala.