Kupi odpadne embalaže se znova kopičijo
Interventni zakon ne deluje, stari kupi propadajo in gorijo, nastajajo pa že novi.
Odpri galerijo
Kupi plastičnih odpadkov se znova povečujejo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana - V družbah Dinos in Interseroh opozarjajo, da se razmere v panogi ravnanja z odpadno embalažo kljub interventnemu zakonu ne izboljšujejo, odpadki se spet kopičijo. Pozdravljajo odločitev ministrstva za okolje, da bo treba plačati za vsak kilogram embalaže, nasprotujejo pa uvedbi ene same družbe za ravnanje z odpadno embalažo.
»Družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Droe) vsak dan kršimo zakonodajo, ker med odpadno embalažo prejemamo odpadke, ki niso odpadna embalaža. Med plastično in kovinsko embalažo pri komunalnih podjetjih zberemo tudi 75 odstotkov več odpadkov, kot jih dajo na trg proizvajalci,« je dejal Goran Ambrož iz Dinosa. V povprečju je med odpadno embalažo med 20 in 30 odstotkov odpadkov, ki niso odpadna embalaža. Za te odpadke Droe ne dobijo plačila, zato bi jih moral prevzeti kdo drug, najverjetneje komunalna podjetja, ki za to že dobijo plačilo od uporabnikov.
Zato podpirajo odločitev ministrstva za okolje, da bo odpravilo omejitev, do katere embalažnine ni treba plačati, ki je zdaj pri 15 tonah. »Pričakujemo, da bo to urejeno v prihodnjih tednih,« pravi Ambrož. Druga stvar pa je ureditev standardov kakovosti odpadne embalaže in obvezno tehtanje embalaže pri komunalnih podjetjih. Ambrož sicer pravi, da komunale poročajo mesečno, vendar mu ni jasno, kako pridejo do številk, če nimajo tehtnic. Zavezanci so dali na trg 60.000 ton komunalne in nekomunalne embalaže, komunalci pa zberejo 106.500 ton komunalne embalaže.
V obeh družbah najbolj nasprotujejo uvedbi monopola pri ravnanju z odpadno embalažo. To sta poudarila tako Ambrož kot Darja Figelj, direktorica družbe Interseroh, saj bi to vodilo do slabših storitev in višjih cen. Zagovarjata konkurenco, za razmerja pa skrbi klirinška hiša. Ta zbira podatke, koliko embalaže gre na trg, koliko je pride do komunalnih služb in koliko je prevzamejo družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Droe) in koliko je predelajo. Kot primer je Figljeva navedla Avstrijo, kjer so prej imeli eno družbo, zdaj pa že pet let konkurenco.
V Avstriji zaradi pravil Droe ne more delovati v vertikalnih povezavah, kakor je pri nas organiziran Dinos. Ambrož je odgovoril, da nimajo vpliva na komunale, kot jih imajo Droe v Avstriji, Figljeva pa je dodala, da vertikalna organiziranost niti v Avstriji ni prepovedana, vendar pa so pravila klirinške hiše tako stroga, da se morajo družbe specializirati za eno dejavnost.
Med 30 in 35 odstotkov ločeno zbrane odpadne embalaže predelajo v nove materiale, v Avstriji je ta delež zaradi sežigalnic le malenkost višji. Kupi, ki propadajo na prostem, hitro izgubljajo kakovost, poleg tega predstavljajo nevarnost za razmnožitev ščurkov, mrčesa in glodavcev, povečuje se tudi požarna nevarnost.
Inšpektorat za okolje in prostor je včeraj izbral krško družbo Kostak za prevzem, prevoz in obdelavo do 7.500 ton mešanice materialov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov, ki so ostali družbi Ekosistemi po požaru v Zalogu pri Straži. Odpadki so deloma v kupih v razsutem stanju deloma v balah. Nekateri odpadki so deloma ožgani.
Kostak mora celotno količino odpadkov odstraniti s sedanje lokacije in jo oddati v obdelavo in vmesno predobdelavo, saj so odpadki primerni za energetsko izrabo po predobdelavi. Ves postopek mora opraviti v treh mesecih od podpisa pogodbe oziroma od pridobitve soglasja za čezmejno pošiljanje odpadkov.
Glede cen sežiga odpadkov na MOP nimajo informacij. Neuradno pa se cene gibljejo okrog 150 evrov na tono. Na MOP nočejo komentirati, ali je to razlog za neuspešen razpis za odvoz kupov odpadne embalaže po interventnem zakonu. »Skladno z določili zakona o javnem naročanju se za sklope, za katere ni bila oddana nobena ponudba pripravlja postopek s pogajanji brez predhodne objave,« pravijo na MOP.
Za dva sklopa (C1 in C4) bo odločitev predvidoma objavljena ta teden. »Po odločitvi o izboru je treba počakati še zakonsko predpisan rok do podpisa pogodbe. Ocenjujemo, da bi lahko (v primeru, da ni pritožb) do podpisa pogodb in pogoja za začetek prevzema prišlo do konca junija,« odgovarjajo na MOP.
Sprememba zakona o varstvu okolja pa gre v javno obravnavo predvidoma jutri. V spremembo zakona bo dodano poglavje o razširjeni odgovornosti proizvajalca, kjer bodo določene nove obveznosti proizvajalcev izdelkov, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalca, med katere spada tudi embalaža. Droe bodo morale izpolnjevati določene pogoje za pridobitev dovoljenja, vendar to še ne pomeni, da bo ostala zgolj ena družba, saj je predvideno tudi koordinacijsko telo in nov informacijski sistem za odpadke.
»Družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Droe) vsak dan kršimo zakonodajo, ker med odpadno embalažo prejemamo odpadke, ki niso odpadna embalaža. Med plastično in kovinsko embalažo pri komunalnih podjetjih zberemo tudi 75 odstotkov več odpadkov, kot jih dajo na trg proizvajalci,« je dejal Goran Ambrož iz Dinosa. V povprečju je med odpadno embalažo med 20 in 30 odstotkov odpadkov, ki niso odpadna embalaža. Za te odpadke Droe ne dobijo plačila, zato bi jih moral prevzeti kdo drug, najverjetneje komunalna podjetja, ki za to že dobijo plačilo od uporabnikov.
Zato podpirajo odločitev ministrstva za okolje, da bo odpravilo omejitev, do katere embalažnine ni treba plačati, ki je zdaj pri 15 tonah. »Pričakujemo, da bo to urejeno v prihodnjih tednih,« pravi Ambrož. Druga stvar pa je ureditev standardov kakovosti odpadne embalaže in obvezno tehtanje embalaže pri komunalnih podjetjih. Ambrož sicer pravi, da komunale poročajo mesečno, vendar mu ni jasno, kako pridejo do številk, če nimajo tehtnic. Zavezanci so dali na trg 60.000 ton komunalne in nekomunalne embalaže, komunalci pa zberejo 106.500 ton komunalne embalaže.
Proti monopolu ene družbe
V obeh družbah najbolj nasprotujejo uvedbi monopola pri ravnanju z odpadno embalažo. To sta poudarila tako Ambrož kot Darja Figelj, direktorica družbe Interseroh, saj bi to vodilo do slabših storitev in višjih cen. Zagovarjata konkurenco, za razmerja pa skrbi klirinška hiša. Ta zbira podatke, koliko embalaže gre na trg, koliko je pride do komunalnih služb in koliko je prevzamejo družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Droe) in koliko je predelajo. Kot primer je Figljeva navedla Avstrijo, kjer so prej imeli eno družbo, zdaj pa že pet let konkurenco.
Goran Ambrož, Dinos, in Darja Figelj, Interseroh. FOTO: Borut Tavčar/Delo
V Avstriji zaradi pravil Droe ne more delovati v vertikalnih povezavah, kakor je pri nas organiziran Dinos. Ambrož je odgovoril, da nimajo vpliva na komunale, kot jih imajo Droe v Avstriji, Figljeva pa je dodala, da vertikalna organiziranost niti v Avstriji ni prepovedana, vendar pa so pravila klirinške hiše tako stroga, da se morajo družbe specializirati za eno dejavnost.
Med 30 in 35 odstotkov ločeno zbrane odpadne embalaže predelajo v nove materiale, v Avstriji je ta delež zaradi sežigalnic le malenkost višji. Kupi, ki propadajo na prostem, hitro izgubljajo kakovost, poleg tega predstavljajo nevarnost za razmnožitev ščurkov, mrčesa in glodavcev, povečuje se tudi požarna nevarnost.
Kostak odstranjuje ožgane odpadke
Inšpektorat za okolje in prostor je včeraj izbral krško družbo Kostak za prevzem, prevoz in obdelavo do 7.500 ton mešanice materialov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov, ki so ostali družbi Ekosistemi po požaru v Zalogu pri Straži. Odpadki so deloma v kupih v razsutem stanju deloma v balah. Nekateri odpadki so deloma ožgani.
Iz Ekosistemov bo ožgane odpadke odpeljal Kostak. FOTO: Jure Eržen/Delo
Kostak mora celotno količino odpadkov odstraniti s sedanje lokacije in jo oddati v obdelavo in vmesno predobdelavo, saj so odpadki primerni za energetsko izrabo po predobdelavi. Ves postopek mora opraviti v treh mesecih od podpisa pogodbe oziroma od pridobitve soglasja za čezmejno pošiljanje odpadkov.
Kupi še do konca meseca
Glede cen sežiga odpadkov na MOP nimajo informacij. Neuradno pa se cene gibljejo okrog 150 evrov na tono. Na MOP nočejo komentirati, ali je to razlog za neuspešen razpis za odvoz kupov odpadne embalaže po interventnem zakonu. »Skladno z določili zakona o javnem naročanju se za sklope, za katere ni bila oddana nobena ponudba pripravlja postopek s pogajanji brez predhodne objave,« pravijo na MOP.
Za dva sklopa (C1 in C4) bo odločitev predvidoma objavljena ta teden. »Po odločitvi o izboru je treba počakati še zakonsko predpisan rok do podpisa pogodbe. Ocenjujemo, da bi lahko (v primeru, da ni pritožb) do podpisa pogodb in pogoja za začetek prevzema prišlo do konca junija,« odgovarjajo na MOP.
Od jutri razprava o zakonu
Sprememba zakona o varstvu okolja pa gre v javno obravnavo predvidoma jutri. V spremembo zakona bo dodano poglavje o razširjeni odgovornosti proizvajalca, kjer bodo določene nove obveznosti proizvajalcev izdelkov, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalca, med katere spada tudi embalaža. Droe bodo morale izpolnjevati določene pogoje za pridobitev dovoljenja, vendar to še ne pomeni, da bo ostala zgolj ena družba, saj je predvideno tudi koordinacijsko telo in nov informacijski sistem za odpadke.
