Led na Grenlandiji se tali hitreje, kot so znanstveniki predvidevali do zdaj
Trenutno gledamo ledeno ploščo na točki preloma, pravijo znanstveniki.
Odpri galerijo
Led na Grenlandiji se tali vse hitreje. FOTO: Lucas Jackson/Reuters
Led na Grenlandiji se tali hitreje od prejšnjih predvidevanj. Hitrost taljenja se je v desetih letih od 2003 do 2013 pospešila za kar štirikrat, ugotavlja nova študija, objavljena v zborniku ameriške nacionalne akademije znanosti (PNAS). »Med tem ko je leta 2003 izginili 111 kubičnih kilometrov ledu na leto, je deset let kasneje številka skoraj štirikrat večja, in sicer 428 kubičnih kilometrov,« so sporočili z danske tehnične univerze (DTU). Taljenje ledu je posledica globalnega segrevanja.
Študija ugotavlja taljenje ledu po celotnem otoku in ne le na nekaterih ledenikih. »Obstajajo očitne in presenetljive spremembe v vzorcih taljenja ledu,« je dejal profesor na danski univerzi Shfaquat Abbas Khan. Do zdaj so pospešeno taljenje opažali na ledenikih na severozahodu in jugovzhodu otoka. Večino izgube v omenjenem obdobju pa so zaznali na jugozahodni regiji, kjer večjih ledenikov ni. »Izgube ledu nismo mogli pripisati ledenikom, saj jih tam pač ni tako veliko,« je poudaril glavni avtor znanstvene objave Michael Bevis, profesor geodinamike na univerzi v Ohiu. Gre torej za taljenje ledu v notranjosti otoka, kar se steka v reke, ki vodijo v morje.
»Vedeli smo, da imamo velik problem v izgubi ledu na nekaterih največjih ledenikih. Zdaj pa prepoznavamo drugi resen problem: ogromno ledu izginja z ledene plošče. Trenutno gledamo ledeno ploščo na točki preloma,« je poudaril Bevis. Zdaj lahko preprečujemo in ukrepamo le pred nadaljnjimi posledicami podnebnih sprememb, enostavno prepozno je, da posledic ne bi bilo, je še dejal profesor. Grenlandska ledena plošča je debela do tri kilometre in vsebuje dovolj vode, da bi se globalna gladina morja dvignila za šest metrov.
Taljenje ledu je posledica višjih površinskih temperatur in dejstva, da je led vse bolj v stiku s toplejšo tekočo vodo. Ob nadaljnjem dvigovanju temperatur, bomo priča tudi vse hitrejšemu taljenju, je še prepričan Khan. Gladina morja se je v povprečju v 20. stoletju dvignila za okoli 20 centimetrov, trenutno se gladina dviga za 3,3 milimetre na leto.
Študija ugotavlja taljenje ledu po celotnem otoku in ne le na nekaterih ledenikih. »Obstajajo očitne in presenetljive spremembe v vzorcih taljenja ledu,« je dejal profesor na danski univerzi Shfaquat Abbas Khan. Do zdaj so pospešeno taljenje opažali na ledenikih na severozahodu in jugovzhodu otoka. Večino izgube v omenjenem obdobju pa so zaznali na jugozahodni regiji, kjer večjih ledenikov ni. »Izgube ledu nismo mogli pripisati ledenikom, saj jih tam pač ni tako veliko,« je poudaril glavni avtor znanstvene objave Michael Bevis, profesor geodinamike na univerzi v Ohiu. Gre torej za taljenje ledu v notranjosti otoka, kar se steka v reke, ki vodijo v morje.
»Vedeli smo, da imamo velik problem v izgubi ledu na nekaterih največjih ledenikih. Zdaj pa prepoznavamo drugi resen problem: ogromno ledu izginja z ledene plošče. Trenutno gledamo ledeno ploščo na točki preloma,« je poudaril Bevis. Zdaj lahko preprečujemo in ukrepamo le pred nadaljnjimi posledicami podnebnih sprememb, enostavno prepozno je, da posledic ne bi bilo, je še dejal profesor. Grenlandska ledena plošča je debela do tri kilometre in vsebuje dovolj vode, da bi se globalna gladina morja dvignila za šest metrov.
Taljenje ledu je posledica višjih površinskih temperatur in dejstva, da je led vse bolj v stiku s toplejšo tekočo vodo. Ob nadaljnjem dvigovanju temperatur, bomo priča tudi vse hitrejšemu taljenju, je še prepričan Khan. Gladina morja se je v povprečju v 20. stoletju dvignila za okoli 20 centimetrov, trenutno se gladina dviga za 3,3 milimetre na leto.
Klimatologi in glaciologi grenlandsko ledeno ploščo kot celoto spremljajo od leta 2002, ko sta ameriška Nasa in Nemčija izstrelili satelita Grace, ki merita izgubo ledu. Podatki so pokazali, da je Grenlandija od 2002 do 2016 na leto izgubila 280 gigaton ledu, a izguba ledu ni konstantna in enakomerno porazdeljena.
Znanstveniki podrobno spremljajo obnašanje ledu ne le na Grenlandiji, ampak tudi na Antarktiki. Arktika je bila do zdaj bolj na udaru, od 80 let prejšnjega stoletja se je izguba ledu tam potrojila, v zadnjem obdobju pa opažajo rekordne stopnje taljenja ledu tudi na Antarktiki.
