Lenarčič bo meril črni ogljik do Kitajske in nazaj

Krožni polet se bo predvidoma začel 9. aprila na mariborskem letališču.
Objavljeno
26. marec 2018 16.19
Matevž Lenarčič
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič se te dni pripravlja na novo etapo misije Green Light World Flight. Z ultralahkim letalom, s katerim je leta 2016 obletel svet, se bo že 9. aprila podal na novo letalsko in okoljevarstveno avanturo do Kitajske in nazaj.

Dovoljenja za prelete so sicer še v pripravi, zato je to še zelo stresen čas, pravi Lenarčič. Traso so zato spremenili, letel bo do Turčije, nato prek Irana, Pakistana, Indije, Bangladeša, Burme in Laosa, na Kitajskem pa so ga povabili na eno največjih letalskih prireditev. S Kitajske gre nato prek Mongolije in Rusije spet domov. Težave so politične, vse, kar se zgodi v ZDA se pozna v Iranu in Pakistanu, in birokratske, Indijo bo tako preletel, saj bi za pristanek potreboval vizo.

Griša Močnik bo analiziral, Matevž Lenarčič pa zbiral podatke. Foto Borut Tavčar/Delo

»Najpomembnejši rezultat poletov so meritve, ki jih prej ni bilo,« pravi Griša Močnik iz IJS, prej direktor Aerosola, ki proizvaja merilnike črnega ogljika. Emisije so vedno lokalne, zato morajo biti tudi ukrepi lokalni, posledice pa globalne. Učinkovitosti ukrepov pa se ne da izmeriti, če ni meritev.

»Velik del Bangladeša bo izginil, če se gladina morja poviša za 30 centimetrov, pa segrevanja planeta tam niso povzročili,« pravi Močnik. Letos bodo poleg črnega ogljika tako merili še sestavo saj in kako vpijanje ali odbijanje svetlobe vpliva na segrevanje atmosfere. To je v znanosti še vedno velika uganka.

Z meritvami so sicer že dodali delček v razumevanje mehanizma podnebnih sprememb. Nad severnim tečajem so, med drugim, izmerili kratkotrajno onesnaženje, ki je prišlo iz črpališč nafte, kjer na baklah kurijo plin. Lernarčič je dodal, da je Indijska podcelina zaradi onesnaženja zraka in velikega števila ljudi vedno zanimiva. Monsuni odnesejo vse onesnaženje v Himalajo, ki je rezervoar vode za vse območje. Osebno si želi pristati v Butanu, kjer imajo pravo filozofijo za vse človeštvo: »Enkrat je dovolj«.

V Evropi in tudi pri nas je še najtežje rešljiva težava kurjenje lesa, saj je to ekonomska kategorija. Evropske prometne standarde so v drugih državah že sprejeli, ker so najbolj jasni, pravi Močnik, želi si, da bi bilo enako tudi z industrijo.

V Lumarju, ki prvič podpira projekt, so že zgodaj začeli razvijati koncepte nizkoemisijske gradnje. Tako Mitja Petkovšek že deset let živi v hiši, ki proizvaja dvakrat več energije, kot je porabi. »Še vedno pa se povsod srečujemo z dvomi in izgovori, češ, naj najprej to naredi kdo drug ali pa naj naredi država,« pravi Marko Lukić, direktor Lumarja, ki opozarja, da se hiše gradi za mnogo desetletij in da je 20 ali 30 let stare hiše zdaj težko spremeniti v varčne. Pri novih to ni več težava.

Ljubljanska Energetika že od ustanovitve prikljaplja stavbe na daljinske sisteme ogrevanja ali plina in tako ukinja individualna kurišča. Zdaj z daljinskimi sistemi pokrivajo 74 odstotkov vseh bivalnih enot v Ljubljani in okolici, do leta 2024 pa imajo cilj odstotek povečati na 80. »Morda se še kdo spominja, kakšen zrak smo dihali v Ljubljani leta 1970 ali 1975,« je dejal Srečko Trunkelj iz Energetike, ki je leta 2011 začela v promet uvajati zemeljski plin.

Srečko Trunkelj, Močnik, Lenarčič in Marko Lukić, vsi za manj emisij. Foto Borut Tavčar/Delo

Lenarčič je doslej opravil več projektov merjenja črnega ogljika – leta 2012 je obkrožil svet, leta 2013 je meril koncentracije nad Severnim tečajem, leta 2016 je znova letel okrog Zemlje, lani pa je opravil misijo nad Sredozemljem, Alpami in srednjo Evropo.

Na Slovaškem je zdaj v izdelavi novo ultralahko letalo, ki bo lahko nosilo 600 ali 650 litrov goriva in skupaj s tem tehtalo eno tono. S tem letalom bo lahko Lenarčič letel 30 ur in 7000 kilometrov daleč. Eden od ciljev v prihodnjih letih je poleg Arktike namreč tudi Antarktika, kjer zgolj 250 litrov goriva stane 25.000 dolarjev. »Če bi bili bogati, bi bilo vse precej preprosto,« pravi Lenarčič.