Lešnike za Nutello nabirajo tudi otroci
V Turčiji, kjer pridelajo največ lešnikov, te nabirajo zlasti sezonski migranti z družinami, tudi otroci.
Odpri galerijo
Pred časom je bila dvomljiva dvojna kakovost, zdaj še otroško delo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Skoraj tri četrtine lešnikov prihaja iz Turčije, največji kupec pa je Ferrero, ki proizvaja tudi Nutello. A lešnike nabirajo zlasti migranti, tudi otroci, ki morajo delati veliko ur za zelo nizko plačilo, ugotavlja BBC in preverja, kako Ferrero preprečuje, da njihovi proizvodi ne bi temeljili na delu otrok.
»Ko rečemo lešnik, to po mojem razumevanju pomeni revščino, težko delo,« je povedal Mehmet Kelekci s 35-kilogramsko vrečo sveže nabranih lešnikov na hrbtu. Okrog njega se družina kurdskih migrantov počasi premika po nasadu lesk. Oče uporablja leseno kljuko, da lahko strese veje nad glavo, njegova žena in otroci pa se sklonijo ali počepnejo, da poberejo košarice lešnikov.
Delo na strmih pobočjih je zelo naporno, traja pa po deset ur na dan. Dva otroka, Mustafa in Mohamed, delata nelegalno. Stara sta 12 in deset let, kar je znatno pod turško mejo za starost otrok, ki lahko delajo. To je značilna slika za avgust, ko je nabiranje lešnikov nad obalami Črnega morja na vrhuncu.
Večina nabiralcev je sezonskih migrantov z revnih območij Turčije, največ je Kurdov. Uradno plačilo za dan dela znaša 95 turških lir. To je manj kot znaša turška minimalna plača, ki je določena pri 2020 lirah na mesec ob 40- ali 45-urnem tedenskem delu.
A omenjena družina bo dobila še manj, vsak največ 65 lir na dan, bolj verjetno pa zgolj 50 lir, saj morajo plačati deset odstotkov agenciji, ki jih je pripeljala na delo, poleg tega pa še pot domov in stroške življenja ob nasadu lesk.
Kazim Yaman, solastnik nasada, pravi, da je proti delu otrok, vendar ne more narediti veliko, saj družine silijo otroke, da delajo kot stroji. Dodaja pa, da večina drugih pridelovalcev sprejema otroško delo, saj starši vztrajajo, da bodo delali in da bodo odšli, če otroci ne smejo delati z njimi in ne bodo plačani.
Težava je, da je v Turčiji 400.000 lastnikov nasadov lesk. Večina nasadov je velika le nekaj kvadratnih metrov. Veliko pridelovalcev niti ne ve, kje končajo njihovi lešniki.
Ferrero kupi približno tretjino vsega turškega pridelka lešnikov. Pri tem izdela na leto toliko Nutelle, kot tehta stolpnica Empire State, približno 365.000 ton. Ferrero je sicer objavil, da je sledljivost lešnikov bistvena za zagotavljanje kakovostnih standardov v proizvodnji in izdelkih. Popolno sledljivost lešnikov načrtujejo za prihodnje leto. Trenutno, glede na zadnje poročilo, so dosegli 39-odstotno sledljivost.
Pridelovalci na drugi strani opozarjajo, da jih Ferrero nič ne sprašuje, od katerega kmeta pridejo lešniki ali kakšne so delovne razmere na kmetiji. Nadzor opravljajo država in varnostne sile. Druga stopnja so trgovci, ki odkupujejo lešnike od pridelovalcev in jih v večjih količinah prodajajo Ferreru in drugim predelovalcem. Trgovci pa pravijo, da kupijo in prodajo, brez dodatnih vprašanj.
»Ko rečemo lešnik, to po mojem razumevanju pomeni revščino, težko delo,« je povedal Mehmet Kelekci s 35-kilogramsko vrečo sveže nabranih lešnikov na hrbtu. Okrog njega se družina kurdskih migrantov počasi premika po nasadu lesk. Oče uporablja leseno kljuko, da lahko strese veje nad glavo, njegova žena in otroci pa se sklonijo ali počepnejo, da poberejo košarice lešnikov.
Delo na strmih pobočjih je zelo naporno, traja pa po deset ur na dan. Dva otroka, Mustafa in Mohamed, delata nelegalno. Stara sta 12 in deset let, kar je znatno pod turško mejo za starost otrok, ki lahko delajo. To je značilna slika za avgust, ko je nabiranje lešnikov nad obalami Črnega morja na vrhuncu.
Revni dobijo revno plačilo
Večina nabiralcev je sezonskih migrantov z revnih območij Turčije, največ je Kurdov. Uradno plačilo za dan dela znaša 95 turških lir. To je manj kot znaša turška minimalna plača, ki je določena pri 2020 lirah na mesec ob 40- ali 45-urnem tedenskem delu.
V Turčiji jih pridelajo največ, pobirajo pa jih migrantske družine. FOTO: Igor Modic/Delo
A omenjena družina bo dobila še manj, vsak največ 65 lir na dan, bolj verjetno pa zgolj 50 lir, saj morajo plačati deset odstotkov agenciji, ki jih je pripeljala na delo, poleg tega pa še pot domov in stroške življenja ob nasadu lesk.
Kazim Yaman, solastnik nasada, pravi, da je proti delu otrok, vendar ne more narediti veliko, saj družine silijo otroke, da delajo kot stroji. Dodaja pa, da večina drugih pridelovalcev sprejema otroško delo, saj starši vztrajajo, da bodo delali in da bodo odšli, če otroci ne smejo delati z njimi in ne bodo plačani.
Težava je, da je v Turčiji 400.000 lastnikov nasadov lesk. Večina nasadov je velika le nekaj kvadratnih metrov. Veliko pridelovalcev niti ne ve, kje končajo njihovi lešniki.
Ferrero nič ne sprašuje
Ferrero kupi približno tretjino vsega turškega pridelka lešnikov. Pri tem izdela na leto toliko Nutelle, kot tehta stolpnica Empire State, približno 365.000 ton. Ferrero je sicer objavil, da je sledljivost lešnikov bistvena za zagotavljanje kakovostnih standardov v proizvodnji in izdelkih. Popolno sledljivost lešnikov načrtujejo za prihodnje leto. Trenutno, glede na zadnje poročilo, so dosegli 39-odstotno sledljivost.
Pridelovalci na drugi strani opozarjajo, da jih Ferrero nič ne sprašuje, od katerega kmeta pridejo lešniki ali kakšne so delovne razmere na kmetiji. Nadzor opravljajo država in varnostne sile. Druga stopnja so trgovci, ki odkupujejo lešnike od pridelovalcev in jih v večjih količinah prodajajo Ferreru in drugim predelovalcem. Trgovci pa pravijo, da kupijo in prodajo, brez dodatnih vprašanj.
