Letošnji januar najtoplejši v moderni zgodovini

V Evropi je bil do zdaj najtoplejši januar 2007, a letošnji je bil toplejši za 0,2 stopinje in za kar 3,1 stopinje od januarskega povprečja v obdobju med 1981 in 2010.

Objavljeno
05. februar 2020 07.56
Posodobljeno
05. februar 2020 08.52
Vizualni prikaz odstopanja letošnjih januarskih temperatur od povprečja 1981–2010. FOTO: Copernicus Climate Change Service/ECMWF
S. S.
S. S.
Prvi mesec letos je bil globalno gledano najtoplejši januar. Samo v Evropi je bil za tri stopinje Celzija toplejši od povprečja v obdobju od 1981 do 2010, so sporočili s službe Evropske unije za spremljanje podnebja.

Od Norveške do Rusije so bile temperature kar šest stopinj nad povprečjem, ki izhaja iz omenjenega obdobja, so sporočili iz službe za podnebne spremembe Copernicus. Ruski vremenoslovci so že pred dnevi sporočili, da je bil letošnji januar v Moskvi najtoplejši, odkar v mestu spremljajo temperature, saj je bila povprečna temperatura okoli nič stopinj Celzija. To je za kar 9,3 stopinje Celzija višja od povprečja. V Moskvi temperature ozračja spremljajo od leta 1879, na celotnem območju Rusije od 1891.

Nove višje povprečne temperature tako na mesečni kot letni in desetletni ravni so zdaj očitno stalnica zaradi podnebnih sprememb, ki jih poganjajo izpusti toplogrednih plinov iz industrije, poudarjajo znanstveniki.

Zadnjih pet let je bilo namreč najtoplejših v zgodovini merjenja. Leto 2019 je bilo drugo najtoplejše, pred njim je le leto 2016, pa še to za pičle 0,04 stopinje Celzija. Leta 2016 je svoje k visokim temperaturam dodal močan El Niño, vremenski fenomen, ki se oblikuje v Tihem oceanu.

Če se osredotočimo le na januarje, letošnji je bil za 0,03 stopinje Celzija toplejši od prejšnjega globalnega »rekorderja« – to je januarja 2016.

V Evropi je bil do zdaj najtoplejši januar 2007, a letošnji je bil toplejši za 0,2 stopinje in za kar 3,1 stopinje od januarskega povprečja v obdobju med 1981 in 2010. Temperaturna odstopanja so v Evropi praviloma višja od globalnih, še zlasti pozimi.

Posamezni kraji so beležili kar nekaj skrb vzbujajočih rekordov. V kraju Sunndalsora na zahodu Norveške so 2. januarja namerili 19 stopinj Celzija, to je kar 25 stopinj več od povprečja. V švedskem mestu Örebro pa je bil 9. januar najtoplejši od leta 1858, ko so namerili 10,5 stopinje Celzija. Na Švedskem je letos mila zima brez snega, a z veliko dežja in oblačnosti. Težave so zaradi tega imeli tudi severni jeleni, saj voda pronica v globlje plasti zemlje, kjer ob nižjih temperaturah zmrzne, jeleni pa se zato težko dokopljejo do hrane. Precej toplo je bilo, kot že omenjeno, v Rusiji, pa tudi v ZDA, Kanadi, na Japonskem in na vzhodu Kitajske.

Ekstremno vročino so imeli v Avstraliji, še posebej v zvezni državi Novi Južni Wales, kjer se še vedno borijo z obsežnimi gozdnimi požari.

Atmosferske koncentracije ogljikovega dioksida so najvišje v zadnjih 800.000 letih, saj je koncentracija C02 v zraku 412 delcev na milijon, kažejo podatki ameriške Nase. Združeni narodi opozarjajo, da morajo človeško ustvarjene emisije na leto upasti za 7,6 odstotka v naslednjem desetletju, če hočemo, da se temperature ne dvignejo za več kot 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven.