Letošnjo pomlad nas še posebej mučita leska in jelša

Intenzivnost simptomov senenega nahoda je odvisna od količine cvetnega prahu v ozračju, ki pa med sezonami lahko zelo variira.

Objavljeno
15. maj 2020 06.00
Posodobljeno
15. maj 2020 06.00
Alergija na cvetni prah je zelo pogosta in predvsem spomladi povzroča največ težav. FOTO: Shutterstock
Ste v zadnjem času opazili večje količine cvetnega prahu na oknih, pred hišami, na pločnikih, avtomobilski pločevini? Ali letošnjo pomlad še posebej trpite zaradi alergije na cvetni prah oziroma senenega nahoda in se vam zato zdi obremenjenost z alergenim cvetnim prahom večja kot sicer?

Biologinja iz nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Andreja Kofol Seliger pojasnjuje, da so bile v zraku velike količine cvetnega prahu, ki so običajne za začetek maja. »Prevladoval je predvsem cvetni prah iglavcev – smreke in bora, v manjši meri tudi bukve in malega jesena. Vendar je bila prav tako visoka obremenitev s travami in je zadostovala za pojav simptomov senenega nahoda.«

Povečuje se obremenitev s cvetnim prahom trav


Trenutno je dež izpral cvetni prah iz zraka, v naslednjih dneh, če bodo daljša obdobja brez padavin, se bo obremenitev postopoma povečevala do srednje visokih do visokih vrednosti, ko bo spet toplo suho vreme, pravi Andreja Kofol Seliger. »Od alergogenih vrst bo prevladoval cvetni prah trav. Večina dreves končuje sezono cvetenja, taki so gaber, hrast in bukev, sezono nadaljujejo mali jesen in iglavci, ki niso alergogeni. V zraku bo še manj alergeni cvetni prah divjega kostanja, cipresovk, oreha, bezga, kislice, trpotca in vrbe. Cveti tudi robinija oziroma akacija, vendar v zraku zaznamo le posamezna zrna, drevo je namreč žužkocvetno.«

 

Mesta toplejša, začetek cvetenja zgodnejši


image
Biologinja Andreja Kofol Seliger: »V zadnjem času so bile v zraku velike količine cvetnega prahu, ki so običajne za začetek maja.« FOTO: Igor Mali/Slovenske novice
V laboratoriju so zaznali, da je bila letošnja sezona leske in jelše nadpovprečna glede na obdobja od leta 2010, prav tako je bil začetek sezone med zgodnejšimi. »Sezona trav in breze se je začela štirinajst dni bolj zgodaj. Izstopala je obremenitev z brezo na merilni postaji v Lendavi s povprečno dnevno koncentracijo nad 9000 zrni na kubični meter zraka, kar je preseglo lanski letni seštevek cvetnega prahu breze,« pravi biologinja.

»Dnevne obremenitve vetrocvetnih vrst so odvisne od vremenskih razmer, ki vplivajo na sproščanje zrn iz prašnic ter na to, da se cvetni prah razprši v zraku, v njem ostaja in se transportira na krajše ali daljše razdalje. Dež izpere cvetni prah iz zraka, ne premočan veter omogoča transport in razpršitev v zraku in povečuje obremenitev, zrna v suhem zraku dehidrirajo, so lažja in se v zraku obdržijo dlje časa.« Višanje temperature zraka in daljšanje dneva sta pomembna dejavnika, ki po zimskem počivanju rastlinam omogočata ponovno rast in cvetenje. Za cvetenje leske in jelše so dovolj že otoplitve v januarju.

Mesta so toplejša od podeželja, zato je začetek cvetenja lahko zgodnejši in dolžina sezone podaljšana, še doda biologinja.
Od česa pa je odvisna količina cvetnega prahu? Največ cvetnega prahu sproščajo vetrocvetne rastline, kar pomeni, da ga ne prenašajo žuželke, ampak veter, ki pelod prenaša na daljše razdalje kot le na ženske dele cvetov na sosednjih vejah in krošnjah. Pri drevesih in grmičevju se izmenjujejo leta z bogatim in skromnim cvetenjem, s čimer je povezana teža sezone cvetnega prahu.

image
Seneni nahod muči približno četrtino odraslih. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Zdi se, da vse več ljudi smrka in kiha, teče jim iz nosu in srbijo jih oči. Sezonski alergijski rinitis ali polinoza, bolj znan kot seneni nahod, sodi med najpogostejše alergijske bolezni dihal. Pa je alergij na pelode res vse več? Specialistka interne medicine in pnevmologije Mihaela Zidarn s klinike za pljučne bolezni in alergijo na Golniku meni, da nagnjenost k tovrstnim boleznim podedujemo. »Po mnenju številnih strokovnjakov je imunski sistem pri sedanjem življenjskem slogu v otroštvu premalo izpostavljen različnim spodbudam, zaradi česar v kasnejših obdobjih nastanejo alergijske bolezni. Prav zato se danes tudi ne spodbuja več izogibanje alergenom v prehrani v otroštvu,« pojasnjuje.

Renato Eržen, prav tako specialist interne medicine in pnevmologije z golniške klinike, dodaja, da vseh vzrokov za sezonsko nadlogo ne poznamo, vendar »v raziskavah poudarjajo predvsem pomen modernega načina življenja, stresa in onesnaženosti okolja. Večjo pogostnost alergijskih bolezni lahko delno pripišemo tudi boljši ozaveščenosti in boljši diagnostiki.«
 

Alergijski rinitis dejavnik tveganja za razvoj astme


Ker nimamo natančnih epidemioloških podatkov, koliko Slovencev trpi za sezonskim alergijskim rinitisom, po besedah Zidarnove lahko sklepamo, da so številke podobne kot v Evropi, kjer ima seneni nahod približno četrtina odraslih. Eržen opozori tudi na povezavo alergijskega rinitisa in astme. »Astmo najdemo pri 15 do 38 odstotkih bolnikov z alergijskim rinitisom, po drugi strani ima nosne simptome od 6 do 85 odstotkov bolnikov z astmo. Alergijski rinitis je dejavnik tveganja za razvoj astme.« Da se iz alergije ne razvije astma, je treba alergijsko vnetje v zgornjih dihalih čim bolj učinkovito zdraviti, da se ne razširi na spodnja dihala. Bolnik mora imeti predpisano ustrezno shemo zdravljenja in biti komplianten, to pomeni, da dosledno upošteva zdravnikova navodila. Eržen je tudi zanikal verjetnost, da bi se alergenost cvetnega prahu iz leta v leto spreminjala. »Je pa intenzivnost simptomov senenega nahoda odvisna od količine cvetnega prahu v ozračju, ki med sezonami lahko zelo variira. Sončna in vetrovna pomlad je za bolnike s senenim nahodom najmanj ugodna.«

image
Alergijski rinitis ali seneni nahod vpliva na kakovost bolnikovega življenja. FOTO: Shutterstock


Zidarnova je razložila, da so alergeni zunanjega okolja, torej pelodi vetrocvetnih rastlin, zaradi onesnaženega zraka in vezave na prašne delce lahko bolj izraziti. »Sicer se sama alergenost peloda skozi leta ne spreminja, so pa velike razlike v količini peloda v zraku, glede na vremenske razmere. Če pogosto dežuje, je obremenjenost zraka s cvetnim prahom nižja.«
Pri zdravljenju alergijskega rinitisa ni revolucionarnih novosti. Najpomembnejši ukrep je izogibanje alergenu, pravi Eržen.

»Simptome blažimo z zdravili, uporabljamo nosni steroid, ki deluje lokalno protivnetno, kadar ta ne pomaga, bolniku predpišemo še sistemski antihistaminik. Mogoče je tudi vzročno zdravljenje alergijskih bolezni s specifično imunoterapijo z alergeni. Pri tej metodi bolniku v telo vnašamo alergen, na katerega je preobčutljiv, in s tem skušamo doseči toleranco na ta alergen. Alergen lahko vnašamo z injekcijami pod kožo ali pa si bolnik aplicira kapljice alergena pod jezik. Med epidemijo koronavirusa je podjezična imunoterapija bolj primerna, ker jo bolniki lahko izvajajo doma, medtem ko je pri imunoterapiji z injekcijami potreben vsakomesečni obisk v ambulanti.« Zidarnova dodaja, da je v pomoč pri nadzorovanju bolezni aplikacija za mobilni telefon MASK-air, ki je brezplačno na voljo tudi v slovenščini.

Aplikacija MASK-air


Cilj aplikacije je omogočiti bolnikom redno spremljanje simptomov in optimalen nadzor nad zdravstvenim stanjem ter izboljšanje kakovosti življenja z alergijskim rinitisom. Aplikacija je znanstveno potrjena, razvili so jo alergologi mednarodnega formata in se uporablja v več kot 20 državah po svetu, prevedena pa je tudi v slovenščino.