Tiskane izdaje
Ljubljana - Odpadkov je vedno več, a s pomočjo ločevanja jih lahko recikliramo in ponovno uporabimo. Odlagališča se polnijo, ni prostora za ureditev novih, zato je kroženje materialov pomembno.
Biološke odpadke (ostanki hrane, čajne vrečke, jajčne lupine) odlagamo v rjav zabojnik. Embalažo (tetrapaki, plastične vrečke, plastični kozarci, pločevinke pijač) odlagamo v zabojnik z rumenim pokrovom. Papir (časopisi, revije, knjige, zvezki, karton) sodi v zabojnik z modrim pokrovim. Steklo (steklenice in kozarci za živila in pijače, steklena embalaža zdravil in kozmetike) odlagamo v zabojnik z zelenim pokrovom.
Ostali odpadki - plenice, vata, lasje, igrače - sodijo v črn zabojnik.
Recikliranje je predelava že uporabljenih odpadnih snovi. Zmanjšuje potrebo po porabi naravnih virov (kot sta na primer les in nafta) in količino odpadkov, ki konča na odpadu. Od zgoraj naštetih odpadnih materialov so vsi, razen tako imenovanih mešanih ostalih odpadkov, primerni za recikliranje oziroma nadaljno uporabo. Z
recikliranjem prihranimo energijo in zmanjšujemo izdajo toplogrednih plinov, zato ne poslabšuje podnebnih sprememb.
Ločeno zbiranje je pomembno za predelavo odpadkov. Foto Tomi Lombar/Delo
V Veliki Britaniji ocenjujejo, da na našem planetu prihranijo več kot osemnajst milijonov ton ogljikovega dioksida na leto, kar je enako porabi pet milijonov motornih vozil. Z nadaljno uporabo plastenk prihranimo precej nafte (s katero onesnažujemo na druge načine), z reciklažo ene tone papirja pa začasno »rešimo« sedemnajst dreves.
Ločevanje in predelovanje sta zelo pomemben del ravnanja z odpadki, h kateremu lahko pripomore vsakdo. Vsak posameznik mora biti pozoren na to, kako loči, shrani (na primer biološke odpadke v temu namenjene biorazgradljive vrečke in ne v navadne plastične vrečke) in odvrže odpadke. Naš cilj mora biti zmanjšanje splošnih oziroma ostalih odpadkov, ker ti polnijo deponije.
Embalažo, že ločeno od ostalih odpadkov, je treba še dodatno razdeliti; iz pločevine delamo druge stvari kot iz tetrapakov in plastike. Iz plastenk, na primer, izdelujejo jope iz flisa.
Papirja se ne ločuje dodatno, samo na novo zmelje, a z vsakim mletjem je papir manj kakovosten. Lahko ga recikliramo do šestkrat. Najprej za pisarniški papir, na koncu pa za škatle za jajca in karton.
Najlažja in najmanj zahtevna je reciklaža stekla, saj se ga samo pretopi. Ne izgublja kakovosti in iz odvrženega stekla spet pridobijo enakovradne steklene izdelke.
Kompostniki so lahko tudi majhni. Foto Shutterstock
Organske odpadke predelujejo predvsem v kompost, kar lahko naredimo tudi doma in tako na naraven način nahranimo svoj vrt.
Zavržena hrana
Velike količine zavržene hrane so globalni problem, ki tudi v Sloveniji v zadnjem času pridobiva pozornost. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da skupno na svetu odvržemo kar tretjino vse hrane, ki jo pridelamo oziroma 1,3 milijarde ton. Največ odpadne hrane izhaja iz gospodinjstev (podatek je iz leta 2010).
Slovenija ni izjema - tudi pri nas zavržemo ogromno hrane. Leta 2011 smo je zavrgli skoraj 170.000 ton, to je kar 82 kilogramov na prebivalca. Po podatkih iz Snagine spletne strani je v smeteh skoraj polovica hrane pristala zato, ker kupimo več hrane kot je potrebujemo. Tam najdemo tudi šest napotkov za zmanjšanje
količine zavržene hrane, med katere sodijo načrtovanje nakupov, redno preverjanje datumov, ustrezno vzdrževanje hladilnika, red v hladilniku, postrežba manjših obrokov in uporaba ostankov hrane.
Praktično preverjanje
Od srede, 11. januarja, do torka, 17. januarja, sem za šolski projekt tehtala posamezne tipe odpadkov. Pri nas odpadke ločujemo od začetka ozaveščanja, da je to koristno.
Tehtala sem jih na kuhinjski tehtnici, čez katero sem položila plastično desko za sekljanje. Kuhinjsko tehtnico sem izbrala, ker je bolj občutljiva.
Glede na podatke na leto s kolegico proizvedeva slabih 23 kilogramov embalaže, 8 kilogramov papirja, 29 kilogramov stekla, 85 kilogramov organskih odpadkov in 6 kilogramov splošnih odpadkov. Ocena je verjetno realna za vse vrste odpadkov razen stekla, saj se redko kateri teden zgodi, da zavrževa takšno količino.
Če odpadkov ne bi ločevali
Odpadi bi se hitro napolnili. Ker neločenih odpadkov ne moremo reciklirati, bi se poraba naravnih virov močno
povečala, zato bi jih še hitreje zmanjkovalo. Če se organski odpadki ne razgrajajo nadzorovano se v zrak spušča ogromno toplogrednih plinov. Podnebne spremembe bi se odvijale hitreje - ledeniki bi se prej stalili,
morska gladina bi naraščala.
Reka stvari, ki jih odvržemo, ima zelo močan tok. Foto Borut Tavčar/Delo
Da se vse to ne bi zgodilo, mora pri ločevanju sodelovati vsak posameznik. Če nek sosed organske odpadke v zabojnik odvrže skupaj z vrečko si ne smemo reči: »Če on lahko, bom pa tudi jaz.« Stvari poskusimo čim večkrat uporabiti.
Steklenih kozarcev ne mečemo stran, ampak jih naslednjič, ko delamo marmelado, napolnimo. Škatle od jajc namesto v zabojnik odnesemo k branjevkam.
Vsak kozarec, vsaka škatla, vsaka vrečka šteje.
