Logika eni smetijo, drugi čistijo, je zgrešena  

Čiščenje divjih odlagališč tokrat pod okriljem največjega okoljskega projekta Očistimo svet.

Objavljeno
19. april 2018 14.43
Posodobljeno
19. april 2018 14.58
Zadnje akcije Očistimo Slovenijo leta 2012 se je udeležilo 14 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Ljubljana - Petnajstega septembra bo vsa Slovenija že tretjič čistila divja odlagališča. V društvu Ekologi brez meja akcijo pripravljajo v okviru največjega mednarodnega okoljskega projekta Očistimo svet. A, kot pravijo v društvu, tokratni cilj ni očistiti odpadkov enkrat za vedno, temveč dvig zavesti o odpadkih pri vsakem od nas.

V petmesečnem obdobju do »dneva Č«, kakor imenujejo čistilno akcijo, bodo z različnimi aktivnostmi ozaveščali o zmanjševanju, ločenem zbiranju in ponovni uporabi odpadkov. Predsednica društva in vodja projekta Očistimo Slovenijo Urša Zgojznik pove, da so sklenili partnerstvo z organizatorji dolgoletne akcije Čista obala, s projektom Očistimo vode, v okviru katerega bodo popisali in čistili odpadke ob vodotokih, ter s podjetjem Hofer, ki bo del prihodka od prodanih vrečk iz blaga za večkratno uporabo namenil popisu odpadkov ob vodotokih in njihovemu čiščenju.
 
Smetenje se zopet povečuje

Leta 2012 je črna odlagališča čistilo 289.000 Slovencev oziroma 14 odstotkov vsega prebivalstva. V register divjih odlagališč, ki se je oblikoval v letih 2009-2010 in je še vedno edina evidenca o nezakonitih odlagališčih odpadkov za vso državo, jih je bilo tedaj vpisanih nekaj manj kot 16.000. Približno 4.000 je bilo očiščenih, po koncu gospodarske krize pa se je smetenje zopet povečalo, pojavila so se tudi nova odlagališča, pove vodja popisa Jaka Kranjc.

»Država se je zavezala, da bo sistematično spremljala to področje in odlagališča postopoma sanirala, a je vse ostalo črka na papirju«, zato v društvu Ekologi brez meja izvajajo ponovni popis. K sodelovanju na terenu vabijo prostovoljce, vsak državljan pa lahko vpiše odlagališče v spletni register, ki je brezplačen in anonimen.

Cilj ponovnega popisa ni le osvežitev podatkov, temveč osredotočenje na dolgoročne rešitve, poudarja Kranjc. »Želimo ugotoviti, koliko od teh odlagališč so stara bremena, ki so bila morda že očiščena ali sploh niso več tako problematična, in koliko je vmes nastalo novih odlagališč. Živa odlagališča so namreč tista, kjer lahko dejansko nekaj naredimo.«

Opravili bodo tudi podroben popis odpadkov ob vodotokih, da ugotovijo, kakšni izdelki in materiali končujejo na bregovih, v rekah in zatem v morju. Prednostno bodo pregledali okoli 800 odlagališč v razdalji 20 metrov od rek, jezer in morske obale, ki so jih identificirali na podlagi pregleda obstoječe dokumentacije.

Slab odziv občin

Društvo je poziv k sodelovanju v čistilni akciji poslalo vsem občinam, a pozitivno se jih je odzvalo le kakšnih deset, pove vodja lokalne koordinacije Klemen Belhar. Večinoma sodelovanje zavrnejo z argumentom, da so odlagališča že čistile, všeč jim ni tudi datum čistilne akcije, saj odpadke običajno čistijo spomladi. A tudi občine, ki nimajo divjih odlagališč, lahko marsikaj storijo, je prepričan Belhar. Lahko se lotijo čiščenja parkirišč, javnih zbirališč, neorganiziranih prostorov za piknike, zbirališč za popivanje in robov cestišč. Na teh lokacijah je vse več vidnega smetenja. Občine na njih pogosto izvajajo čistilne akcije, tam kjer jih ne, pa lahko hitro nastane celo manjše divje odlagališče, govori Belhar, in obenem poudarja, da je cilj akcije preseči zgrešeno logiko, da nekateri ves čas smetijo, drugi pa za njimi čistijo.

V društvu medtem želijo svoje dosedanje izkušnje iz čistilnih akcij tudi deliti z 150 državami projekta Očistimo svet. »V Afriki, Indiji in na Kitajskem vidimo problematiko odpadkov v vsej razsežnosti in grozi,« je povedal predstavnik globalne koordinacije Nara Petrovič, ki meni, da smo ljudje postali slepi za odpadke.