Tiskane izdaje
Ljubljana – V postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja bodo morali organi ministrstva za okolje najprej odgovoriti na številne pripombe, če jih bodo zavrnili, pa okoljevarstvene organizacije napovedujejo upravni spor. To lahko zavleče izdajo dovoljenj za tovarno Magne tudi za več kot leto, pravi Gorazd Marinček.
»Na javni predstavitvi načrtovane gradnje tovarne Magne Steyr 11. maja v Hočah je bilo iz številnih razprav predstavnikov civilnih iniciativ in krajevnih skupnosti mogoče razumeti, da postopki obveščanja javnosti niso potekali skladno z Aarhuško konvencijo. Formalno so morda celo bili skladni s slovenskimi predpisi, vsekakor pa dokazano niso dosegli neposredno prizadetih. Torej so bili sporočilni kanali (mediji) neustrezno izbrani, kar pomeni vsebinsko odstopanje od zagotavljanja možnosti vplivanja javnosti, tudi če je bilo morda črki predpisa formalistično zadoščeno,« na neustrezen postopek opozarja Gorazd Marinček, predsednik Slovenskega e-foruma.
Dodaja, da sumljivo izkrivljanje zakonodaje in hitropotezno »buldožersko« teptanje nepravovernih razmišljanj vzbuja dodatne dvome o javnem interesu (po besedah ministra Počivalška) za postavitev okoljsko vprašljive tovarne na najboljša kmetijska zemljišča. »Mar ni prehranska varnost, torej čim manjša odvisnost od uvožene hrane, tudi javni interes? In kateri javni interes strateško pretehta? Mar bomo kmalu jedli lakirano pločevino, asfalt in beton, kot lahko sodimo po uničevanju njiv po vseh območjih Slovenije?« sprašuje Marinček
Neustrezno poročilo
»Poročilo o vplivih na okolje za Magno nadaljuje nesprejemljivo prakso nesprejemljivega določanja vplivnega območja posega. Ker nameravajo pridobiti nadomestna kmetijska zemljišča s posekom Rogoškega gozda, ta gozd po zdravorazumski logiki spada na vplivno območje posega, saj se ga uničuje ravno zaradi tega posega. Gradnja tovarne ima torej neposreden vpliv na okolje in habitate na območju Rogoškega gozda. Taka praksa, ki so jo začeli v primerih Lafargea in Teša 6, je okoljsko netrajnostno, neetično, zavržno in ne nazadnje nezakonito ravnanje,« pravi Marinček.
Znova so določili preozke meje vplivnega območja. Foto Tadej Regent/Delo
Predpisi nalagajo izdelovalcem presoj, da v postopku presoje vplivov na okolje ugotovijo in ocenijo vse mogoče dolgoročne, kratkoročne, posredne ali neposredne vplive nameravanega posega. »V Hočah so nam predstavili samo vplive na okolje prve faze gradnje Magne, čeravno bo tovarna po četrti fazi osemkrat večja in bo izdelala več kot 200.000 avtomobilov na leto. Iz tega je mogoče zdravorazumsko sklepati, da so možni dolgoročni neposredni vplivi vsaj dvakrat večji, kot so jih izdelovalci presoje vplivov na okolje ocenili v predstavljenem dokumentu,« še dodaja.
Kam gre voda?
Marinček pravi, da so podatki o rabi vode nekonsistentni in nerazumljivi. »Zapisano je, da bo potrebna količina surove vode (zdrave pitne vode) iz javnega vodovodnega omrežja približno 171.500 kubičnih metrov na leto. Na izstopu iz industrijske naprave za čiščenje odpadnih voda pa bo samo 132.000 kubičnih metrov vode na leto, ki bo obremenila komunalno kanalizacijo. Kam je torej od vhoda v industrijski obrat do izstopa industrijske čistilne naprave izginilo 38.500 kubičnih metrov iz javnega omrežja odvzete zdrave pitne vode ali 10.000 cistern z nosilnostjo po 40 ton ali 27 cistern vsak dan? Iz navedenega izhaja, da se bo iz javnega omrežja vsako leto nepovratno uničilo 171.500 kubičnih metrov strateške surovine, to je zdrave pitne vode, ki je pred kratkim postala tudi ustavna kategorija v Sloveniji,« opozarja Marinček.
Še več, dodaja, po končani gradnji tovarne bodo te številke najmanj dvakrat večje, torej govorimo o 342.000 kubičnih metrov zdrave pitne vode na leto. Ni izdelane presoje vplivov takega čezmernega črpanja na raven podtalnice in niso izdelane snovne bilance izrabe vodnih virov. »V primeru negativne snovne bilance, to je večje porabe vode od možnosti naravnega obnavljanja količin zdrave pitne vode, je tak poseg v okolje nedopusten tudi po ustavi, ne samo da je zavržen, neetičen in v nasprotju z zdravorazumsko logiko,« pravi.
Zaprt krog
V obdobju uvajanja krožnega gospodarstva in zelenih tovarn je najboljša (BAT) tehnologija zaprt krog tehnološke vode, kot ga že postavljajo nove avtomobilske tovarne in lakirnice po svetu. »Izdelajo naj primerjalno okoljsko in stroškovno analizo, kaj pomeni zaprt krog tehnološke vode z vidika manjšega obremenjevanja javnega omrežja zdrave pitne vode, manjšega obremenjevanja javnega kanalizacijskega omrežja in javne čistilne naprave. Tudi pomembno manjša poraba kemikalij za pripravo tehnološke vode bo imela pozitiven dolgoročen učinek na ekonomiko tovarne,« je prepričan Marinček, ki je podobne sisteme pomagal postaviti že pred 40 leti, tudi v Sloveniji.
Ima Magna v Avstriji zaprt krog tehnološke vode? Foto Reuters
Na površini osmih hektarov, kolikor bo pozidane površine po prvi fazi Magne, je mogoče po oceni zbrati do 100.000 kubičnih metrov padavinskih voda na leto. »Te so za tehnološko rabo celo primernejše kot zdrava pitna voda iz podtalnice, ker jih ni treba mehčati, kar pomeni trikratno zmanjšanje vplivov na okolje. Manjša bo raba kemikalij, manjše bo izčrpavanje podtalnih voda in manjše bo obremenjevanje javnega kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav,« meni Marinček.
Meteorne vode
Izdelovalec predloženega okoljevarstvenega poročila ni upošteval niti odvoda meteornih voda z območja industrijskega obrata na komunalno čistilno napravo. Zato bo dejanska letna obremenitev javne kanalizacije vsaj za 100.000 kubičnih metrov večja od predvidene, ki je že tako prenizko upoštevana, kar za 38.500 kubičnih metrov. V številkah: poročilo o vplivih na okolje omenja obremenitev javnega kanalizacijskega omrežja s 132.000 kubičnimi metri odpadne vode, dejanska obremenitev pa bo znašala najmanj 271.000 kubičnih metrov na leto.
»Podceniti obremenitev javnega kanalizacijskega omrežja za polovico je nedopusten spodrsljaj,« pravi Marinček in dodaja, da bi morali kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja zahtevati zaprt krog tehnoloških voda in prednostno rabo meteornih voda za tehnološke namene. »Tako bi po zagonu industrijskega obrata lahko v enem letu povsem razbremenili javno omrežje zdrave pitne vode in iztoki v javno kanalizacijo ne bi presegli količine sicer predvidenih količin meteornih voda. In Magna bi sledila paradigmi krožnega zelenega gospodarstva,« še pravi.
Novi pritiski
Poročevalci iz državnega zbora so medtem sporočili, da vlada zdaj poziva sosednje občine Hoč, naj spremenijo občinske prostorske načrte, da bi lahko rešili zagato nadomestnih kmetijskih zemljišč. Pa tudi to ni vse, saj ni povsem jasna niti ustavnost razlastitve kmetov.
