Mesta za ljudi, ne več za prevlado avtomobilov

Sedem mest načrtuje, da bodo vsaj v središčih brez avtomobilskega prometa, prva so evropska.

Objavljeno
22. januar 2015 17.22
Tivolska kolesarska steza. V Ljubljani, 22.8.2014
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – Načrtovalci urbanega prostora počasi ugotavljajo, da so ulice zgrajene za ljudi, ne za prenašanje kosov pločevine in plastike. Po sto letih življenja z avtomobili v nekaterih mestih ugotavljajo, da ti v urbanem okolju nimajo veliko smisla.

Poleg tega, da onesnažujejo zrak in da jih spremljajo prometne nesreče, avtomobili niso niti najbolj priročen način prevoza v mestih. Promet v Londonu, denimo, danes teče počasneje od kolesarjev ali nekdaj kočij z vpreženim konjem. Vozniki v Los Angelesu izgubijo zaradi zamaškov na cestah 90 ur na leto. Britanska študija pa kaže, da vozniki v življenju porabijo 106 dni za iskanje parkirnega prostora.

Čedalje več mest zato omejuje avtomobilski promet s kaznimi, boljšim načrtovanjem v prostoru, novimi mobilnimi aplikacijami in, kot v Milanu, celo plačevanjem občanom, da pustijo avto doma in se peljejo z vlakom. V teh spremembah prednjačijo evropska mesta, kar ni presenetljivo, saj jih je večina zrasla stoletja pred pojavom avtomobilov. Drugače je z ameriškimi predmestji, ki so zasnovana za vožnjo avtomobilov, in nekaterimi, čedalje redkejšimi mesti, ki krčijo površine za pešce in širijo ceste za avtomobile.

V Madridu so že prepovedali večino prometa na nekaterih cestah, napovedujejo pa širitev cone brez avtomobilov, ki obsega že skoraj dva kvadratna kilometra. Stanovalci se sicer še lahko pripeljejo domov, vsem drugim pa grozi kazen skoraj sto evrov. V prihodnjih petih letih naj bi središče Madrida oziroma 24 najbolj prometnih cest postalo zgolj površina za pešce.

Lani so v Parizu zaradi smoga omejili vožnjo avtomobilov z lihimi in potem sodimi števili. Onesnaženje se je zmanjšalo tudi za 30 odstotkov, zato zdaj načrtujejo omejitev prometa za nestanovalce. Do leta 2020 naj bi poleg tega podvojili število kolesarskih stez, prepovedali dizelske avtomobile, nekaj ulic namenili zgolj električnim vozilom. Že 60 odstotkov Parižanov nima avta. Novo kitajsko satelitsko mesto z 80.000 prebivalci je načrtovano tako, da je vsaka lokacija dostopna peš v 15 minutah, z večjim Čengdujem pa je povezano z javnim prevozom. Zgolj v polovici novega mesta bo mogoče voziti z avtom.

V Hamburgu niso prepovedali avtomobilov v središču, načrtujejo pa zeleni pas parkov, kjer bo mogoče kolesariti in hoditi, povezoval pa bo 40 odstotkov površine mesta. Poleg tega bodo s parki pokrili zelo zasedeno avtocesto A7. V Helsinkih pričakujejo naval novih prebivalcev, pri tem pa omejujejo avtomobilski promet. Predmestja bodo gosta, prijazna do pešcev in povezana z mestnim središčem s hitrim javnim prevozom. V Milanu vozniki, ki pustijo avto doma, dobijo brezplačne vozovnice za javni prevoz. Vsi avti so opremljeni z oddajniki, zato goljufije niso mogoče. København ima 350 kilometrov kolesarskih stez, gradi pa nove kolesarske avtoceste do predmestij.