Mobilnostno se krepimo

Leta smo poslušali, da je nujno nekaj ukreniti za zmanjšanje emisij prometa, pa je to področje vedno ostalo v senci nujnosti zmanjševanja emisij energetike. Tam je to pač najpreprosteje, zamenjava vseh avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem s čistejšimi prevoznimi sredstvi je precej večji zalogaj. Tako je precej lagodno bentiti, kako neprimeren je projekt Teša 6, to, da se ogromno ljudi vsak dan z avtom vozi do kilometer oddaljene trgovine in dva kilometra oddaljene službe, pa ne skrbi nikogar.

Vendar se razmere počasi spreminjajo, vemo, da klasičen avto na bencin ali dizel izkoristi od 15 do 40 odstotkov energije goriva, torej nekje na ravni med sončno elektrarno ali vetrnico in termoelektrarno na premog. Električni avtomobili so bistveno bolj učinkoviti, tudi nad 70 odstotkov, vendar tudi to ne bo rešilo prometnih težav mest. Če bodo namreč vse klasične avtomobile zamenjali električni, bo treba vzdrževati in graditi ravno toliko parkirišč in cest kot zdaj.

Električni avtomobili bi izboljšali dve ključni težavi prometa, emisij bi bilo manj (delci pridejo tudi iz gum), ravno tako se zmanjša hrup, ki deluje na ljudi stresno, to pa vodi v bolezni. Ne bi pa električni avtomobili izboljšali dostopnosti v mestih in drugod za vse. To lahko naredijo le primerno urejeni prostori za hojo, kolesarjenje in učinkovit javni prevoz. In ravno to postaja usmeritev evropske komisije, ne samo ob tednu mobilnosti.

Vsi, ki se jezijo, ker je denarja za vzdrževanje cest premalo, bodo v prihodnje še bolj razočarani. Evropskega denarja bo na pretek za železnice, za druge sisteme javnega prometa, za kolesarjenje in za pametna mesta z manj emisijami in dostopnostjo za vse. Avta ne more uporabljati vsak, izključeni so mladoletniki in tudi veliko starejših. Površine, ki so avtomobilov osvobojene, so živahnejše, tudi lokalom se poveča promet. To je lepo pokazala Ljubljana, ki si je tudi priborila organizacijo foruma Civitas, evropskega programa za trajnostno mobilnost v mestih. V začetku prihodnjega meseca bodo v Ljubljani predstavili najnovejše trende in rešitve za čist zrak in zdravje prebivalcev.

Kmalu bo več kot 30 slovenskih občin dobilo prometne strategije s poudarkom na kolesarjenju, hoji in javnem prometu. Kar 58 občin je za letošnji teden mobilnosti prijavilo programe, kar je rekordno veliko. Manjkajo samo še že davno obljubljene enotne vozovnice za javni promet, vsi prebivalci te države pa morajo dobiti možnost, da so mobilni, a niso lastniki avtomobila. Prihodnost mora postati do okolja in ljudi bolj prijazna, zaradi odvisnosti od nafte zdaj umre preveč ljudi. Kolesarjenje in hoja po drugi strani tudi po znanstvenih poročilih koristita zdravju, povečujeta storilnost zaposlenih in prinašata celo srečo.