Mokrišča ogrožajo tudi tujerodne vrste
Letošnji svetovni dan mokrišč, 2. februarja, je posvečen biotski raznovrstnosti v mokriščih
Odpri galerijo
Japonski dresnik ob Savi Foto Zoran Grecs
Mokrišča opravljajo veliko ekosistemskih storitev, zaradi obilice hranil v njih uspevajo številne rastlinske in živalske vrste, mokrišča pa tudi učinkovito čistijo vodo, območja poplavnih ravnic pa so izrednega pomena za obrambo pred poplavami. Z višanjem temperatur zaradi podnebnih sprememb se vse bolj zavedamo tudi pomena mokrišč za uravnavanja klime.
Na zavodu za varstvo narave (ZRSVN) ugotavljajo, da so mokrišča še vedno pod velikim pritiskom, čeprav se že zavedamo njihovega pomena za ohranjanje narave in človeštvo. »Premalo se zavedamo, da že manjši posegi na mokriščih vplivajo na širšo okolico in so pogosto nepovratni. Poleg spreminjanja vodnega režima, pozidave in gradnje infrastrukture, se na mokrišča čedalje bolj povečuje tudi pritisk zaradi invazivnih tujerodnih vrst,« pravijo na ZRSVN.
Številne tujerodne rastline, ki smo jih k nam zanesli iz tujih krajev, so rastline odprtih rastišč. Na mokriščih, kjer zaradi dinamike vode nastajajo manjši odprti prostori, se tujerodne rastline ustalijo in postopoma oblikujejo goste sestoje in lahko postanejo invazivne. Invazivne rastlinske vrste, predvsem japonski dresnik, žlezava nedotika, oljna bučka ter kanadska in orjaška zlata rozga, so se v zadnjih 30-tih letih močno razširile ob slovenskih vodotokih in popolnoma spremenile podobo obrečnih prostorov.
V okviru projekta Life Artemis se posvečajo predvsem vplivu tujerodnih vrst na gozdove. Največji vpliv imajo tujerodne vrste prav v obrečnih gozdovih. Invazivne tujerodne rastline ponekod oblikujejo tako goste sestoje, da so izrinjene vse domorodne rastline. Vzkliti ne morejo niti mlada drevesa, kar pomeni, da je okrnjeno tudi pomlajevanje obrečnih gozdov. Prihodnost gozdnih površin, v katerih bodo stara drevesa propadla, nova pa ne morejo vzkliti, je negotova.
Poleg tujerodnih vrst, ki so pri nas že invazivne in močno razširjenje, pa je še veliko novih tujerodnih vrst, ki so v Sloveniji za zdaj redke, a so svojo invazivno moč že pokazale v sosednjih državah. »To so tiste vrste, na pojav katerih bi morali biti najbolj pozorni, saj lahko s hitrim ukrepanjem in majhnimi stroški zamejimo širjenje takih rastlin,« opozarjajo na ZRSVN.
V sklopu projekta Life Artemis so zato izdelali spletno in mobilno aplikacijo »Invazivke«, v katero lahko vsak registriran uporabnik sporoči opažanja tujerodnih vrst. Lani so tako izvedeli za novega orjaškega dežena, pri nas sicer zelo redke, a tudi za zdravje ljudi nevarne tujerodne rastlinske vrste. Rastlino na obrežju Mure so kmalu po najdbi odstranili, letos pa bodo izvedli tudi pregled širše okolice.
Širjenje invazivnih tujerodnih rastlin v naravno okolje lahko preprečimo tudi z bolj premišljeno izbiro okrasnih rastlin. Večina invazivnih rastlin namreč izvira prav iz gojenja na vrtovih. Širjenja nekaterih rastlin ne moremo preprečiti, saj plodove razširjajo ptice (lovorikovec) ali veter (metuljnik). »Vsekakor pa bomo za naravo veliko storili tudi s pravilnim odlaganjem ostankov rastlin z vrtov. Teh ne smemo odlagati v naravno okolje in v gozd, temveč jih odložimo na hišni kompost ali v zabojnike za biološke odpadke. V Mestni občini Ljubljana je mogoče tudi odlaganje v posebne zabojnike za invazivne rastline,« še svetujejo na ZRSVN.
Na zavodu za varstvo narave (ZRSVN) ugotavljajo, da so mokrišča še vedno pod velikim pritiskom, čeprav se že zavedamo njihovega pomena za ohranjanje narave in človeštvo. »Premalo se zavedamo, da že manjši posegi na mokriščih vplivajo na širšo okolico in so pogosto nepovratni. Poleg spreminjanja vodnega režima, pozidave in gradnje infrastrukture, se na mokrišča čedalje bolj povečuje tudi pritisk zaradi invazivnih tujerodnih vrst,« pravijo na ZRSVN.
Številne tujerodne rastline, ki smo jih k nam zanesli iz tujih krajev, so rastline odprtih rastišč. Na mokriščih, kjer zaradi dinamike vode nastajajo manjši odprti prostori, se tujerodne rastline ustalijo in postopoma oblikujejo goste sestoje in lahko postanejo invazivne. Invazivne rastlinske vrste, predvsem japonski dresnik, žlezava nedotika, oljna bučka ter kanadska in orjaška zlata rozga, so se v zadnjih 30-tih letih močno razširile ob slovenskih vodotokih in popolnoma spremenile podobo obrečnih prostorov.
Prihodnje leto bo minilo že 50 let od podpisa Ramsarske konvencije o varstvu mokrišč. To so življenjska okolja, na katerih občasno ali stalno zastaja voda. Mednje uvrščamo barja, poplavne ravnice rek ter obmorske lagune.
V okviru projekta Life Artemis se posvečajo predvsem vplivu tujerodnih vrst na gozdove. Največji vpliv imajo tujerodne vrste prav v obrečnih gozdovih. Invazivne tujerodne rastline ponekod oblikujejo tako goste sestoje, da so izrinjene vse domorodne rastline. Vzkliti ne morejo niti mlada drevesa, kar pomeni, da je okrnjeno tudi pomlajevanje obrečnih gozdov. Prihodnost gozdnih površin, v katerih bodo stara drevesa propadla, nova pa ne morejo vzkliti, je negotova.
Žlezava nedotika se širi z vodo. Foto Arhiv Zavoda Symbiosis
Poleg tujerodnih vrst, ki so pri nas že invazivne in močno razširjenje, pa je še veliko novih tujerodnih vrst, ki so v Sloveniji za zdaj redke, a so svojo invazivno moč že pokazale v sosednjih državah. »To so tiste vrste, na pojav katerih bi morali biti najbolj pozorni, saj lahko s hitrim ukrepanjem in majhnimi stroški zamejimo širjenje takih rastlin,« opozarjajo na ZRSVN.
V sklopu projekta Life Artemis so zato izdelali spletno in mobilno aplikacijo »Invazivke«, v katero lahko vsak registriran uporabnik sporoči opažanja tujerodnih vrst. Lani so tako izvedeli za novega orjaškega dežena, pri nas sicer zelo redke, a tudi za zdravje ljudi nevarne tujerodne rastlinske vrste. Rastlino na obrežju Mure so kmalu po najdbi odstranili, letos pa bodo izvedli tudi pregled širše okolice.
Širjenje invazivnih tujerodnih rastlin v naravno okolje lahko preprečimo tudi z bolj premišljeno izbiro okrasnih rastlin. Večina invazivnih rastlin namreč izvira prav iz gojenja na vrtovih. Širjenja nekaterih rastlin ne moremo preprečiti, saj plodove razširjajo ptice (lovorikovec) ali veter (metuljnik). »Vsekakor pa bomo za naravo veliko storili tudi s pravilnim odlaganjem ostankov rastlin z vrtov. Teh ne smemo odlagati v naravno okolje in v gozd, temveč jih odložimo na hišni kompost ali v zabojnike za biološke odpadke. V Mestni občini Ljubljana je mogoče tudi odlaganje v posebne zabojnike za invazivne rastline,« še svetujejo na ZRSVN.
