Morda postaja lastništvo avta staromodno

Oblikovanje mobilnostne prihodnosti prinaša tudi veliko priložnosti. Za to je na voljo do 13 milijard evropskih evrov.
Objavljeno
29. september 2016 22.52
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Gdynia – V prihodnosti bo avto zamenjala ponudba mobilnosti, ki se širi v čedalje več mestih. Javni prevoz se ob tem usmerja v elektriko in stisnjen plin. Brez sodelovanja prebivalcev pa ni mogoča nobena prava sprememba.

Pritisk na infrastrukturo je čedalje večji, ker že tri četrtine Evropejcev živi v mestih, vendar je hkrati tudi velika priložnost. Prvič smo namreč v digitalnem obdobju, prihaja internet stvari, kar daje možnost za višjo kakovost življenja. Kot pravi Maroš Šefčovič, podpredsednik evropske komisije, je trajnostna mobilnost med pomembnejšimi stvarmi, ki izboljšajo življenje meščanov, zato je tudi prednostna usmeritev EU letos. Tako so vzpostavili točko na en klik za mestno trajnostno mobilnost, saj so tudi značilnosti pametnih mest zelene. Pri tem evropske ambicije niso omejene zgolj na EU, med drugim globalna pobuda županov za boj proti podnebnim spremembam združuje že 7100 mest. Pomembna je izmenjava najboljših praks. Vlaganje evropskih mest v nizkoogljične tehnologije se je povečalo za 250 odstotkov z 2,8 milijarde evrov. »Komisija lahko te projekte podpre, glavno delo pa morajo kljub vsemu opraviti mestne oblasti,« je poudaril Šefčovič in dodal željo, da bi postala Evropa celina pametnih in zelenih mest z visoko kakovostjo življenja.

Evropski denar za trajnostno mobilnost

Za trajnostno mobilnost je na voljo precej evropskega denarja, je opozorila Daniela Rosca iz generalnega direktorata za promet evropske komisije. Strategiji urbane mobilnosti v EU iz leta 2013 je sledil načrt financiranja projektov do 2020, potem je tu program prednostnih evropskih koridorjev Ten-T in Junckerjev načrt. Skupaj med 8 in 13 milijard evrov. Poudarek je na mobilnosti kot storitvi in električni mobilnosti. Novembra bo komisija gostila konferenco z župani, kjer naj bi tudi sklenili partnerstvo za urbano mobilnost.

Komisija je nizkoemisijsko strategijo za promet objavila julija, poudarek pa je na mestih. Pomembno je inteligentno upravljanje mest, zmanjševanje števila avtomobilov in povečevanje uporabe javnega prevoza in koles. To je tudi edina pot do trajnostne mobilnosti. Vendar komisija ne bo določala, kako naj mesta urejajo svoj promet. »Imamo direktive o kakovosti zraka in o hrupu, uvedli smo standarde za polnilne postaje, v mestih se dogaja veliko. Ne pričakujem pa, da bi komisija sprejela zavezujočo zakonodajo za promet v mestih,« je na vprašanje Dela, ali ne bi mogli sprejeti skupnih pravil za večjo varnost v prometu in zmanjšanje emisij v mestih, odgovorila Daniela Rosca.

Katarzyna Gruszecka Spychala, podžupanja Gdynie, gostiteljice letošnjega foruma Civitas, ki letos praznuje 90-letnico obstoja, je povedala, da je to mlado in živahno mesto, eno najhitreje rastočih na Poljskem. »Zelo smo ponosni na učinkovit nizkoogljični javni promet,« je zatrdila.

Nagrada za mesto s preobratom v življenju

Steen Møller
, predsednik odbora za svetovanje politikom Civitasa, pa je poudaril, da so letos uvedli nagrado za mesto, ki je naredilo preobrat v življenju. Nagrada bo referenca za dobre prakse. Møller je za domači Odense povedal, da so spremembe začeli že leta 1895, ko so uredili prvo kolesarsko pot. Do več kot 50-odstotnega deleža kolesarjev so tako prišli po dobrih 120 letih. »Delali so zelo dolgo, za nekatere je znanstvena fantastika, da bi naše izkušnje prenesli drugam v zgolj nekaj letih. Zdaj gradimo novo središče mesta nad parkirnimi prostori, kjer je bila včasih velika cesta. Gradimo železnice, kolesarske poti. Vendar nismo edinstveni, daleč od tega. Veliko mest dela tak preobrat, nekatera celo na večji ravni, glede na velikost. V te spremembe je treba vključiti čim več politikov, rezultate pa prinese strateško načrtovanje, pri čemer so v Gdynii dali prednost javnemu prevozu, dostopnosti, hoji in kolesarjenju, pa tudi varnosti v prometu. Navad ob tem ni mogoče spreminjati brez posvetovanja s prebivalci,« je poudaril Møller, ki je še omenil, da ima prijatelja, ki za najem avta ali čolna preprosto uporabi telefon in za vozilo plača le dejansko uporabo. »Mogoče pa bo lastništvo avtomobila le postalo staromodno,« je napovedal.

Solaris bus proizvaja električne in hibridne avtobuse, trolejbuse in tramvaje, poleg tega še avtobuse na stisnjen zemeljski plin. »Javni prevoz je zelo predvidljiv, vemo kdaj, kam in koliko časa bo vozilo posamezno vozilo, zato lahko načrtujemo tudi ustrezno infrastrukturo,« je dejal Mateusz Figaszewski iz te družbe. V Gdynii polnijo električne avtobuse s sistemom pantograf, ki je desetkrat hitrejši kot preprosti sistem »priključi in polni« ter trikrat hitrejši kot polnjenje z indukcijo. Njihovi avtobusi vozijo tudi v drugih poljskih mestih, pa tudi v Nemčiji, Španiji in na Švedskem.

»Če bi vseh 10.000 avtobusov na dizel na Poljskem zamenjali z električnimi, bi se poraba elektrike v državi povečala za manj kot odstotek. Res je večina elektrike proizvedene iz premoga, vendar to še vedno pomeni bistveno manjše onesnaženje kot 10.000 avtobusov na dizel,« pravi Figaszewski, ki je še dodal, da je bil letos prvič za avtobus leta izbran električni avtobus.

Tudi v Teheranu si želijo modro nebo

Vizijo, da bi leta 2050 že devet milijard ljudi živelo dobro znotraj omejitev planeta, je po besedah Rolanda Hunzikerja, direktorja svetovalne družbe Sustainable Cities and Building (Trajnostna mesta in gradnja, WBCSD), mogoče doseči le s sodelovanjem. Izkušnje podjetij je treba povezati z izkušnjami mest, potrebe mesta izmeriti, nato pa oblikovati skupno vizijo. V WBCSD so pripravili orodje trajnostni mobilnostni načrt 2.0, ki ima 19 kazalnikov in več kot 200 rešitev oziroma dobrih praks v devetih kategorijah. Hunziker je poudaril, da mora vsako mesto sestaviti svoj seznam prednostnih nalog, njihov načrt pa deluje povsod, tudi zato ga je posvojila evropska komisija.

Prva naloga vodstva mesta je zagotoviti prebivalcem kakovostno življenje, meni Maziar Hosseini, podžupan Teherana, kjer so jim izpuhi prekrili modro nebo. V mestu imajo ponoči osem milijonov ljudi, podnevi se to število poveča na deset. Na dan prebivalci opravijo 18 milijonov poti, od tega 47 odstotkov z avtomobilom ali motociklom. Načrt za leto 2025 predvideva, da se bo število dnevnih poti povečalo na 23 milijonov. V mestu načrtujejo, da bo 55 odstotkov teh poti opravljenih z javnim prevozom (30 metro, 22 avtobusi, 3 minibusi), dodatnih 10 odstotkov naj bi bilo opravljenih z železnico, še 20 pa s taksiji, pri čemer bo zelo pomembna prenova flote. Povečali bi radi še uporabo koles, spodbujali pa bodo tudi hojo.

»Leta 2025 bo javni prevoz pokrival 98 odstotkov mesta, noben prebivalec pa ne bo od postaje javnega prometa oddaljen več kot 350 metrov. Cilj je prebivalcem vrniti modro nebo in čist zrak,« pravi Hosseini. V Teheranu so sicer zgolj v dveh letih zgradili 100 kilometrov podzemne železnice.

Župan Gdynie Wojciech Szczurek je lani v Ljubljani v odziv na večkrat ponovljen stavek Zorana Jankovića, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, dejal, da je tudi Gdynia najlepše mesto na svetu. »Če je naš župan to rekel, bo že držalo. Sicer to ni zgolj mnenje župana, Gdynčani so znani patrioti. Mesto še vedno gradimo, še veliko je dela. Mesto delata lepo morje in gozd, prvi pa so ljudje, ki se znajo zasmejati,« je na vprašanje Dela, zakaj je Gdyinia najlepše mesto, odgovoril Marek Stepa, podžupan Gdyinie.

Lepoto mesta sicer delajo tudi ukrepi v smeri bolj zelenega prometa. »Vsi naši avtobusi so nizkopodni in omogočajo tudi vstop invalidom na vozičkih. Vsi pločniki imajo klančine. Vsi deli mesta še niso tako urejeni in to delo nas še čaka,« je dodal Stepa.